Mednarodni duhovni avtor Vadim Zeland obravnava primer glasnih sosedov. Pravi, da se sprašujemo, kako to, da lahko nekateri ljudje živijo v miru, drugi pa smo obsojeni na glasne sosede. Toda za vsem skupaj je preprosto metafizično pravilo: »Vse, česar ne marate, bo vztrajalo z vami.« In za tiste, ki živijo v blaženih medsosedskih odnosih in jih sosedi nikoli ne vznemirjajo s hrupom, smetmi itd., velja, da se z njimi sploh ne ukvarjajo. Poudarja, da s svojim odnosom do nekoga ali nečesa spodbujamo polarizacijo, podobno kot magnet, ki pritegne še več težav. Če se torej s sosedi sploh ne ukvarjamo, jim ne posvečamo pozornosti, jih posledično ne vključujemo v svoj svet ter jih sploh ne zaznavamo.
Če smo osredotočeni nase in se ukvarjamo s sabo, ne pa z drugimi, nimamo težav z njimi. Ko pa začnemo biti pozorni nanje, se osredotočimo na to, kako nas motijo, se bo njihovo vedenje stopnjevalo. Na živce vam bodo šli, ne da bi se oni sploh zavedali, kaj vam počnejo. »Bolj vam nekaj ne bo všeč, intenzivneje vam bo stvar sledila,« pravi Zeland. Čeprav sta mir in tišina optimalni način bivanja ter je motnja miru pravzaprav energijska anomalija, se nikoli ne zgodi brez vzroka. Od kod torej prihaja energija, ki spodbuja to motnjo? »Hrup sosedov vas vrže iz ravnovesja in potihoma jih začnete sovražiti,« pravi. »Vaša vznemirjenost je energijski vir, iz katerega se napaja motnja.
Če je vaš odnos do sosedov, da jih sovražite zaradi njihove glasnosti, s tem ustvarite močan magnet, ki bo pritegnil še več provokacij.« Četudi se boste preselili ali zgradili debelejši zid, se bodo težave nadaljevale, dokler ne spremenite odnosa do njih. Zato se morate čim prej vrniti v naravno ravnovesje in vzpostaviti občutek notranjega miru, zadevi, ki vas vznemirja, pa ne posvečati pozornosti.
