Naj se tega zavedamo ali ne, razlagajo novodobni dušeslovci, vsi nenehno ustvarjamo svoje življenje in svet, v katerem živimo, v skladu s podobami, ki si jih slikamo v duhu – V težave zabredemo, ko popustimo strahovom in dvomom ter razpihujemo negativne podobe, tiste, v katerih smo deležni še več nesreče, gorja in pomanjkanja.
Zaprt med štirimi zidovi je Natan Šaranski, ruski borec za človekove pravice, devet let preživel v krutih razmerah sibirskih zaporov, in to zaradi suma, da je vohunil za Američane. Ujet v kremplje samote je zdravo pamet ohranjal tako, da je v glavi preigraval brezštev partij šaha. Igra, ki jo je imel rad od otroških let, mu je pomagala, da se duševno ni zlomil. Postavil si je cilj, da postane najboljši. Temu se je leta 1996 tudi približal, ko je premagal šahovskega šampiona Garija Kasparova.
Šaranskijeva zgodba ne priča zgolj o neizmerni moči človekove volje, temveč nazorno prikazuje, kako si lahko z ustvarjalno vizualizacijo, predstavljanjem, tlakujemo pot do uresničitve sanj, do tega, po čemer najbolj koprnimo. Gre za miselno tehniko, s katero si z napenjanjem domišljije pomagamo doseči cilje. Utemeljena je na neizmerni ustvarjalnosti uma. In če jo znamo izkoristiti, nas vodi k boljšemu in uspešnejšemu življenju, nam odpira vrata k spremembam in v naše življenje privablja to, k čemur stremimo. Za nekatere je to morda uspeh, blaginja, delo, za druge ljubezen.
Človekova domišljija ni z ničimer omejena. To pomeni, da lahko, če tako želimo, mislimo o čemer koli. Ne verjamete? Predstavljajte si slona. Ga vidite? Zdaj ga pobarvajte v rožnato. Prav prikupen je, mar ne? In lahko mu nadenete še bel klobuček. Kar koli. V mislih si lahko živo predstavljamo kar koli, saj so neomejene in gnetljive. Dobra novica pri vsem tem pa je, da tedaj, ko ustvarimo neko podobo, to v resnici tudi pritegnemo v svoj svet, v svoje življenje. Misel ima namreč moč udejanjiti se, kajti, naj se tega zavedamo ali ne, v predstave, ki jih gojimo, vložimo obilo energije, tudi čustvene, zaradi česar te postajajo čedalje stvarnejše. Tudi ko se tega ne zavedamo, v skladu s temi predstavami živimo, nenadoma se zavemo svojih sposobnosti in darov, ki nam omogočajo zamišljeno izpolniti v življenju tu in zdaj, zberemo voljo, da jih razvijemo in vprežemo v udejanjenje.
Tako v svoji glavi pravzaprav nenehno čaramo. To, o čemer razmišljamo, namreč naposled postane del našega sveta oziroma življenja. Drži pa tudi, da smo lahko v mislih tudi kovači svoje nesreče. Namesto o zdravju namreč podpihujemo strahove in tuhtamo o bolezni. O tem, kaj vse slabega bi se nam lahko še zgodilo. S tem pa, kakopak, nadse kličemo še več slabega, kajti tudi v skladu s temi podobami začnemo živeti. Namesto da bi v sebi videli sposobnosti in darove, v svetu pa priložnosti, vidimo svoje šibkosti, v življenju pa omejitve. To pa pomeni, da smo ustvarjalci svoje nesreče.
Vse, kar se nam dogaja, je uresničitev naših lastnih miselnih slik, tako pozitivnih kot negativnih. Spomnite se določenega dogodka in pomislite, katere misli ste imeli pred njim v tej zvezi. Ste v sebi razpihovali podobo srečnega razpleta ali podobe, da vam ni pomoči, z dežja boste prišli še pod kap? Če se iskreno zazrete vase, utegnete spoznati, da je med vašimi mislimi in dogodki vzročna zveza, določenim mislim sledijo določena dejanja, z njimi vred pa tudi dogodki. Kdor se zaveda moči svojega uma, lahko to obrne sebi v prid, in sicer z gojenjem pozitivnih misli, čustev in predstav.
Kako deluje
Z ustvarjalno vizualizacijo si v podzavest vtisnemo podobe, ki si jih pogosto in večkrat ponovimo. Misli so prežete z ustvarjalno močjo, ki kroji naše življenje, in privlači tisto, o čemer razmišljamo. Ko jih v duhu sprejmemo, ponotranjimo, začnemo ravnati v skladu z njimi. S trdno podobo o zdravju, denimo, nam je lažje spremeniti način razmišljanja, vedenje in vse drugo, kar je treba, da smo tudi res čili.
Vsaka misel vzbudi določeno čustvo. Če je to dovolj močno, lahko vodi k določenemu dejanju. Jasne misli, podprte z močnimi čustvi, privedejo k prodornejšim dejanjem kot šibke. Povrhu so pozitivne misli nalezljive. Kdor goji neomajno predstavo o uspešni izpeljavi nekega projekta, bo deloval tako, da bo k njemu zlahka pritegnil tudi druge ljudi, ki lahko prispevajo svoj kamenček v mozaiku uspeha tega projekta.
Predstava v duhu deluje podobno kot magnet, ki privlači podobne misli in okoliščine. Ko se v našem duhu sproži določena misel in v njem kar nekaj časa vztraja, s tem privlači še druge podobne predstave in zamisli. Več ko jih je, večjo moč imajo, da pripeljejo zgodbo do konca in sprožijo dogodke, ki so v sozvočju z njimi. Naš um je le del ustvarjalnega univerzalnega uma. Naše misli se odslikavajo v to vsemogočno moč in jo s tem spodbujajo, da deluje v našem imenu. Univerzalni um in mi sami smo partnerji v ustvarjanju našega življenja.
Vse v vesolju je povezano z vsem, vsi smo povezani z vsemi. Vsaka misel, vsak dogodek ima vzrok in posledico. Misel je energija, še posebno če je osredotočena in prežeta s čustvi. Mnogokrat si predvajamo ene in iste slike. Osredotočamo se na naše trenutne okoliščine, svet in tako vedno znova poustvarjamo iste oziroma podobne slike. Kot da bi določen film gledali vedno znova. A podobno kot lahko zgolj s pritiskom na gumb zamenjamo film, ki ga gledamo, lahko spremenimo tudi naše misli. Z ustvarjanjem novih, drugačnih predstav lahko ustvarimo drugačno resničnost.
Spremenite svoje misli in spremenili boste svoj svet. Zato ne potrebujete drugih čarobnih moči od onih, ki so že v vas, le izkoristite jih. Snovnega sveta ne moremo preoblikovati čez noč, lahko pa korenito spremenimo svoje misli, s tem tudi snovni svet. Če, na primer, živite v majhnem, prenatrpanem stanovanju, nikar ne trošite energije za tarnanje o tem, da z ničimer ne morete spremeniti svoje usode. To vas ne bo nikamor pripeljalo. Spremenite svoje misli, živo si predstavljajte, da že živite v večjem stanovanju. Vztrajajte, in vaše predstave se bodo prej ali slej uresničile, kajti v skladu z njimi se boste tako spremenili, da jih boste izpolnili.
