Naša glava je vse prepogosto izpolnjena s skrbmi. Služba, denar, starši, otroci, zdravje, seznam je lahko zelo dolg. In to vse, preden prižgemo televizijo in si misli zaposlimo še z najnovejšimi novicami, ki so vse prej kot dobre. Naš um se pogosto zaposli z različnimi skrbmi, in tudi ko bi bil lahko v prostem teku, torej bi sproščeno počival, ne pa se s čimer koli obremenjeval.
Skrbi niso nujno nekaj slabega. Koristne so, če so usmerjene k odpravljanju težav in reševanju problemov, s katerimi se soočamo. Postanejo pa nov, svojstven problem, ko nimajo pravega razloga, nas tarejo kar tako, ker smo navajeni, da nas neprestano skrbi, morda smo od tega tudi rahlo odvisni. Takrat se vpletejo v naše vsakdanje življenje, zaradi njih smo nesrečni, nezadovoljni, čeprav jih velikokrat prav sami sprožimo. Nasveti dušeslovcev o tem, kako pregnati neutemeljene skrbi, so silno preprosti, večinoma že znani, a prav zaradi tega se moramo nanje večkrat opomniti, da jih res uporabimo. Predstavljamo vam pet korakov, ki lahko pripomorejo k temu, da iz glave spodite odvečne skrbi.
Zavedanje
Ta korak veliko ljudi kar preskoči. Zakaj? Ker se jim zdi, da ni potreben. Menijo, da že dobro vedo, kaj v njih budi zaskrbljenost in tesnobo, a okoliščine, znaki in občutki, ki jih spremljajo, mnogokrat niso tako očitni, kot se zdi. Strokovnjaki svetujejo, da je dobro pisati nekakšen dnevnik skrbi, pravih in zgolj namišljenih. Vanj si zabeležite, kdaj se počutite nervozni, zaskrbljeni, kako se ta zaskrbljenost kaže, kakšni so njeni znaki, v kakšnih okoliščinah se je pojavila. Včasih že ta korak zaleže, da kdo vzame slovo od prezaskrbljenosti, saj odkrije, da so skrbi prazne, okoli jih pa nič ni.
Dihanje
Človekov um in telo sta tesno prepletena. Z umom lahko vplivamo na telo, in, kakopak, obrnjeno. Denimo, če se postavimo v vzravnano, samozavestno držo, se bomo tudi počutili bolj samozavestne, podobno kakor bomo težko ohranili črnogledost v mislih, ako ustnice razpotegnemo v nasmeh in nekaj časa zadržimo tako hlinjeno veselje. Podobno je s tesnobo. Nadzor nad svojimi občutki lahko prevzamemo tako, da pozornost usmerimo na dihanje.
Ko nas grizejo skrbi, se ti občutki kmalu prenesejo tudi na naše telo, denimo v obliki hitrega in plitvega dihanja. Strokovnjaki svetujejo, da se takrat poskusite umiriti in začnite bolj sproščeno, počasneje in predvsem globlje dihati. Med vdihom in izdihom lahko tudi počasi štejete. Roko položite na trebuh, da občutite njegovo delovanje med zajemanjem zraka v pljuča in izdihovanjem. Umirite se.
Dobro je, da se postavite v položaj, v katerem se počutite udobno in sproščeno; pomaga že, če sprostite roke in prste. Ti so v takem duševnem stanju običajno zakrčeni, prepleteni. Poskusite se nasmehniti. Ko vas razjeda od skrbi, je to lažje reči kot storiti, a prav zato je v tem preprostem gibu ustnic veliko moči.
Umirjanje misli
Ko naše misli kar vrvijo od skrbi in se počutimo kot na vrtiljaku nemirnih čustev, si je težko zamisliti, da je sploh mogoče razkleniti kolesje duševne neubranosti. Srce nam bije kot za stavo, dihamo, kot da smo ravnokar pretekli maraton, zavedamo se, da se moramo umiriti, a ne vemo, kako naj to dosežemo, sploh pa ne v kratkem času.
Psihologi pravijo, da je ključ v tem, da se na take razmere vnaprej pripravimo. To pomeni, da imamo nekje v kotičku svojega uma pripravljene besede in misli, za katere preverjeno vemo, da nas pomirjajo. Lahko so preproste besede, denimo »umiri se« ali »sprosti se«. A izberite tiste, ki so vam pisane na kožo in iz izkušenj veste, da so vam res v pomoč. Če pri kom blagodejno vplivajo nekatere misli, še ne pomeni, da bodo tudi pri vas. Poiščite svoje. Le še splošen nasvet, bolj se obnesejo trdilne kot nikalne. Torej Sproščam se, ne pa Nisem več napet.
Večja dejavnost
Morda se na prvi pogled zdi čudno, da je odgovor na zaskrbljenost tudi večja dejavnost, saj prevladuje splošno prepričanje, da se rešitev skriva v sproščenosti, kar pomeni delati manj, biti bolj umirjen. A ko si vzamemo trenutek miru, se poskušamo umiriti, se pogosto zgodi, da naše misli odplavajo, največkrat k skrbem, tistemu, pred čemer bežimo. Ko pa smo z nečim zelo zaposleni, še posebno z dejavnostjo, ki jo imamo radi in v njej uživamo, se počutimo dobro. Tudi tiste, v katerih ne uživamo kaj prida, denimo gospodinjska opravila, so boljša, kot da le posedamo in si razbijamo glavo s skrbmi.
Težava, na katero lahko ob tem naletimo, je, da se nam zaradi tesnobnih občutkov pogosto ne ljubi z ničimer ukvarjati ali se zaposliti. Pri tem vam lahko pomaga seznam dejavnosti, v katerih uživate in ki ga pripravite vnaprej. Denimo, sprehod po gozdu, brskanje po spletu, vrtnarjenje ipd. Ko vam v trenutku brezdelja v glavo šinejo skrbi, se lahko tako hitro zaposlite z nečim drugim in jih odženete proč.
Spanec
Glavo, polno grenkih skrbi, težko izklopimo, ko pride čas za spanec, zato ne preseneča, da imajo ljudje, ki jih razjedajo skrbi, pogosto težave s spanjem. Premetavate se v postelji, nenehno gledate na uro, radi bi spali, pa ne morete. Vaše misli so polne skrbi, zaradi česar se lahko zapletete v začaran krog. Kot da ne bi imeli že dovolj skrbi, vas zdaj tarejo še tiste zaradi pomanjkanja spanca. Dušeslovci ponujajo šest preprostih korakov, ki vam bodo pomagali zazibati se v sen.
V posteljo se odpravite, ko vas premami spanec. Spalnica naj bo zgolj prostor za spanje. V postelji ne berite ali glejte televizije, ne tešite si lakote s prigrizki in se ne morite s skrbmi. Če ne morete zaspati in se več kot deset minut premetavate, vstanite in pojdite v drugo sobo. Dokler ne čutite, da se vam oči zapirajo, se ne odpravite nazaj. Če vam še vedno ne uspe zaspati, ponovite prejšnji korak. Če je treba, to čez noč storite večkrat. Budilko si vsak dan nastavite ob isti uri, ne glede na to, koliko ur ste v resnici spali. Ta korak bo vašemu telesu pomagal, da se navadi na stalni spalni ritem. Zadnji nasvet je, da si čez dan ne privoščite dremanja. Pomembno je, da ste pri upoštevanju teh nasvetov dosledni.