Ustvarjalnost in inovativnost sta postali nuja sodobnega časa in posledično tudi vodilo mnogo podjetij in organizacij. Te se v javnosti rade pohvalijo, kako ustvarjalni da so njihovi zaposleni in kako spodbudno je njihovo delovno okolje, saj daje krila domišljiji vsem zaposlenim, da ne le sanjajo o gradovih v oblakih, ampak te tudi postavljajo na trdnih tleh. A to so mnogokrat le prazne besede, saj je resničnost daleč od ideala.
Teresa Amabile, vodja raziskovalnega oddelka na Harvard Business School, je pod drobnogled vzela več ameriških podjetij. Odkrila je, da četudi vodilni v njih zagotavljajo, da spodbujajo ustvarjalnost, mnogokrat in, žal, tudi povsem nevede in nehote, počnejo ravno nasprotno. Še več, nekatere organizacije so do potankosti izpopolnile načine, kako ustvarjalnost zatreti že v kali.
Po njenih izsledkih predstavljamo najuspešnejše metode za zatiranje ustvarjalnosti. Da, prav ste prebrali, namenoma smo zagrabili nasvete z drugega konca, kajti nemara boste (bodo) nadrejeni in delodajalci tako prej dojeli, da govoriti o spodbujanju izvirnih zamisli in rešitvah še ne pomeniti to tudi narediti. Podrejenim in delojemalcem bo takšna predstavitev nemara dobrodošla budnica, ki jih opogumi, da ne le razmišljajo o koraku iti na svoje, ampak se ga opogumijo izpeljati.
Napačen človek
Ustvarjalnost lahko hitro in učinkovito pokončate, tako rekoč brez napora, če neko delo naložite napačnemu človeku. To je zelo lahko doseči, nikoli se ne vprašate, kdo je najbolj primeren za določeno delo, kaj so zahteve nekega delovnega mesta in katere spretnosti mora imeti zaposleni, da bi jih kar se da najbolje izpolnjeval, temveč dodelite delo kar nekomu, brez vnaprejšnjega tehtanja, ali je pravšnji zanj.
Vedite, da vsak rad dobi priložnost, da se dokaže in napreduje, toda le postopno, tako da je priložnost v skladu z njegovim trenutnim znanjem, veščinami in zmožnostmi, ravno dovolj, da mu omogoči razviti svoje potenciale, narediti korak naprej. Delo, ki zahteva veliko več, kot je človek zmožen dati, ne zatre zgolj njegove ustvarjalnosti, temveč tudi močno načne njegovo samopodobo in mu spodkoplje samozavest. Ker bo, kako bi bilo sploh lahko drugače, žel neuspeh za neuspehom, se bo ujel v začarani krog nezadovoljstva in brezupa, to pa pomeni, da ste ubili več muh na en mah. Ne samo da ste pokončali njegovo ustvarjalnost, tudi možnost, da bi bil sploh kdaj izvir inovativnih zamisli, je šla po zlu. Ne zaupa si več, ne ve, kaj pravzaprav dela, niti nima volje, da bi poskusil ustvariti kaj drugače ali več.
Omejena svoboda
Zaposleni potrebujejo jasno določene naloge in cilje, pot, po kateri naj jih dosežejo, poskušajte, saj je vaše poslanstvo vendar zatreti ustvarjalnost, čim bolj strogo omejiti. Če namreč lahko svoje naloge opravljajo le po nekem predpisanem obrazcu, ste lahko prepričani, da se bo vsaka ustvarjalna zamisel, še preden bi se utegnila izkristalizirati v neki praktični predlog, razblinila.
Ta metoda bo še učinkovitejša, če se boste kot nadrejeni ali delodajalec čim manj zanimali za predloge in poglede podrejenega ali delojemalca. Bolj pišmeuharski kot boste v odnosu do njih, prej se bodo nehali truditi ustvarjalno razmišljati, tudi manj vas bodo nadlegovali s predlogi, kaj bi lahko izboljšali oziroma spremenili. Začeli bodo delati tako, kot vi želite, po vašem kopitu.
Skopo s časom in denarjem
Ljudje lahko pridejo do ustvarjalnih rešitev, če imajo za prebliske in izvirne preboje na voljo dovolj časa in sredstev. Če ti dve zahtevi nista izpolnjeni, ako so povrhu nenehno pod časovnim pritiskom, ideje pa so zavrnjene zaradi omejenih sredstev, bodo kmalu vrgli puško v koruzo in se nehali truditi. Postavite jim čim bolj nemogoče roke, od danes na jutri, zmanjšajte jim denar, ki jim je na voljo, verjemite, to jim bo zvezalo roke, dobre zamisli bodo ostale v predalih.
Sivo povprečje
Skrbno izberite člane neke delovne skupine. Vanjo uvrstite vse, ki imajo podobne poglede in interese, predvsem naj bo v ospredju skupni interes nekako pretolči se čez delavnik. Verjemite, da se bodo drug z drugim dobro razumeli, med njimi ne bo navzkrižij, redko kdo bo kdaj predlagal kaj novega – ohranjanje statusa quo jim bo povsem zalegel.
Če boste, prav nasprotno, v delovno skupino uvrstili ljudi, ki imajo različne poglede in spretnosti, si utegnejo kdaj pa kdaj pošteno skočiti v lase, toda možganska nevihta s takšnimi člani bi lahko bržkone prinesla zanimive, inovativne rešitve. Ker si tega, seve, ne želite, takšnih skupin nikar ne sestavljajte, posebno ker utegnejo njeni člani za to, da pridejo do eureka trenutka in potem uresničitve poglavitne zamisli, porabiti precej časa, to pa vas bo, kakopak, drago stalo.
Samo palica, brez korenčka
Sleherniku je lažje vsevprek kritizirati, na dolgo in široko razpravljati o tem, zakaj je nekaj slabo, kakor ugotoviti, da bi bilo mogoče to slabo z nekaj spremembami obrniti na dobro. Bodite čim bolj uničevalni v svoji kritiki, hkrati pa k takšnemu ravnanju spodbudite zaposlene, da bodo drug do drugega enako kritični.
Če ne želite, da vam zaposleni dajo dobre, ustvarjalne zamisli, vse njihove pobude in predloge nemudoma zavrnite z uničevalno kritiko, seve. Če so kritike neutemeljene, toliko bolje. Vedite, da je statistika na vaši strani. Večina izvirnih zamisli, če se v njih ne vlaga ali se jih sproti, kakor se pač nabirajo izkušnje pri njihovem uresničevanju, ne prilagodi in spremeni, se namreč ne izide. V teoriji so slišati dobro, a življenje jim, če jih ne prilagodimo, hitro postavi na realna tla. Če želite onemogočiti nadaljnjo kreativnost svojih zaposlenih, poskrbite, da jih strogo kaznujete za pogumne zamisli, ki niso delovale, hkrati pa jim onemogočite, da bi te sproti tako popravili, da bi se izšle. Ko bodo spoznali, da boste vsako novo zamisel negativno ocenili, ste lahko prepričani, da si ne bodo več drznili predlagati vam jih.
Rogovi v vreči
Ustvarjalnost lahko preprosto, a silno učinkovito zatrete tudi z ustvarjanjem slabega delovnega vzdušja. Poskrbite, da podpihujete spore med zaposlenimi, nagradite obrekovalce in še podpihujte iz trte izvite govorice o kom, vsak oddelek naj bo svet zase, prepričan, da je v sveti vojni z drugimi.
Če je vaše podjetje slika in prilika rogov v vreči, ste zmagali, ustvarjalnost zaposlenih je ničelna. Če se kdo na vas obrne s prošnjo, naj kaj naredite, da bi se odnosi med zaposlenimi izboljšali, vam razloži, kaj povzroča povsem nepotrebne težave in zastoje pri delu, ne pokažite niti trohice razumevanja. Brez podpore bodo kmalu postali nemotivirani in cinični, o ustvarjalnosti pa ne bo ne duha ne sluha.
Skrijte namene
Pomembno je, da nanizane metode uporabljate pretanjeno, prikrito, tako da nihče v resnici ne ve, kaj imate za bregom. Javno razglašajte, da podpirate ustvarjalnost, da se trudite svojim zaposlenim zagotavljati podporo, svobodo, sredstva in tako naprej, a to počnite s figo v žepu. Na jeziku bodite voljni slišati ideje in predloge, v dejanjih pa se ravnajte po omenjenih navodilih. Tako boste ustvarili podobo, da ste podjetje, ki spodbuja ustvarjalnost, v resnici pa ste jo uspešno zatrli.