Zamisel o letenju od nekdaj navdušuje ljudi, ki so že tisočletja pred prvim letalom hrepeneli po svobodi ptičjega drsenja po nebesnem svodu. Le kdo ne pozna grškega mita o Ikarju, ki je na krilih iz perja in voska poletel previsoko in tako blizu žgočemu soncu, da je stopilo vosek, krila so razpadla, on pa je strmoglavil v morje. Čeravno danes človeški let ni več pravljica, ampak resničnost, pa še vedno sanjamo o samostojnem letenju, torej brez umetnih kril – in to dobesedno, saj letenje razmeroma pogosto nastopa kot sanjski motiv.
Porojen iz brez-telesnosti
Po izsledkih več študij je med desetimi ljudmi najmanj tri do šest takšnih, ki so že vsaj enkrat v sanjah leteli. Res pa je v primerjavi z drugimi sanjskimi motivi let precej redek, saj se pojavi le v dobrem odstotku vseh sanj. Raziskovalci so jih zabeležili tako pri starostnikih kot že pri triletnikih, so pa praviloma pogostejše pri otrocih in mladostnih kot pri starejših.
Neka druga raziskava je pokazala, da čez nebo v snu pogosteje drsijo moški. Spet tretji raziskovalec poroča, da so sanje o letenju pogostejše pri levičarjih in bolj ustvarjalnih ljudeh. Po izsledkih še ene študije raje obiščejo tiste, ki so značajsko manj nevrotični, odprti za izkušnje in igrajo katero izmed glasbil.
Na splošno pa velja, da v sanjah često nadaljujemo dejavnost, ki je zaznamovala naše budno življenje. V skladu s tem pravilom je neka raziskava, ki je zajela inštruktorje letenja z zmajem, pokazala, da ti pogosteje sanjajo o letenju kot drugi – in to, seve, brez zmaja. A sanje niso pri vseh enake. Nekateri lahko drsijo po zraku le tik nad zemljo, drugi se podajajo v višave in celo v vesolje ter izvajajo vratolomne akrobacije. Eni so v snu kot superjunaki v stripih, drugi mahajo z rokami kot ptiči s krili, tretji sploh nimajo telesa in si utirajo pot po nebu kot neviden um.
Obstaja mnogo razlag o tem, zakaj sanjamo o letenju, nobena ni niti povsem ovržena niti dokončno potrjena, pogosto pa si različne domneve med sabo nasprotujejo. Preden si ogledamo simbolni pomen tovrstnih sanj, se ustavimo pri njihovih fizioloških razlagah.
Po eni naj bi izvirale iz telesnega občutka lebdenja, saj iz čuta dotika na koži med spanjem sprejemamo manj sporočil kot v budnosti, to pa lahko vodi v občutek breztelesnosti in spodbuja sanje o dvigu nad trdna tla. Nekateri si lahko podoben občutek vzbudijo med meditacijo oziroma globokim sproščanjem.
Po drugi razlagi naj bi bile sanje o letenju neposredna posledica podatkov, ki jih možgani prejemajo iz čuta za ravnotežje v fazi REM. Tej domnevi govorijo v prid študije, ki so pokazale, da so takšne sanje pogostejše, kadar zunanji dražljaji, ki smo jim izpostavljeni med spanjem, vplivajo na naš čut za ravnotežje – denimo, ko so prostovoljci v raziskavi zaspali v zibajoči se viseči mreži ali pa so raziskovalci dvigovali in spuščali njihovo posteljo.
Svoboda ali ujetost
Sanje, v katerih letimo, so večinoma prijetne, lahko pa so tudi prava nočna mora. Oče psihoanalize Sigmund Freud je menil, da so v prvem primeru povezane s predrugačenim podoživljanjem uživaških otroških spominov, ko so nas starši ljubeče zibali ali nas metali v zrak. Večina strokovnjakov meni, da je lahko sanjsko letenje, ki ga spremljajo prijetna občutja, znamenje veselja ob premaganih življenjskih ovirah (često te sanje sledijo obdobju, ko smo bili močno zaposleni ali pa smo se izvili iz daljše potrtosti), izraz občutka svobode, samozavesti in trdne volje ali, manj laskavo, prispodoba naše želje po tem, da bi se povzpeli nad druge in prevladovali nad njimi.
Če letimo z lahkoto in uživamo v občutku drsenja čez nebo in opazovanju okolice, to pomeni, da imamo nadzor nad življenjem in da smo se povzpeli nad problem ali izziv. Ko letimo, vidimo več – leteče sanje nam sporočajo, da je treba na življenje pogledati širše, saj lahko z višjega gledišča dobimo boljši uvid nase.
Sporočajo nam še, da nič ni nemogoče, da se lahko lotimo tudi na videz nemogočih podvigov. Seveda je vse odvisno od življenjskega konteksta. Če se v resničnosti ubadamo z mnogo težavami in smo pod velikim stresom, so takšne sanje lahko izraz bega pred problemi in naše nemoči. Namesto da bi se spoprijeli s težavami, simbolno odfrčimo stran od njih. Ko v sanjah letimo, se lahko počutimo vsemogočne in nepremagljive. V tem primeru nam sanje morda sporočajo, da imamo napihnjen občutek lastne pomembnosti in se nam zdi, da smo boljši od drugih ter nanje gledamo zviška.
Sanje se lahko spremenijo v moro, v kateri začnemo strmoglavljati in se po navadi prepoteni zbudimo, tik preden treščimo na tla – to naj bi ponazarjalo, da nas duši nedokončan opravek, ki nam pritiska na duha. Kadar takšne sne spremlja strah, to pomeni, da se bojimo novih izzivov, morda celo uspeha, in da še nismo pripravljeni napraviti pomembnega koraka naprej, da nam manjka samozavesti oziroma motivacije ali da smo si zastavili preveč visokoleteče cilje, ki jih le stežka dosegamo.
Kadar je let negotov in se nam zdi, da bomo vsak trenutek strmoglavili, najbrž niti lastnega življenja nimamo trdno v svojih rokah. Če se moramo med letom izogibati oviram – na primer drevesom ali stavbam –, te nemara ponazarjajo prepreke ali osebe, ki nam stojijo na poti k cilju v resničnem življenju.
So vas te nasprotujoče si razlage zmedle? Ne jemljite si jih preveč k srcu, ne nazadnje so nekatera severnoameriška indijanska plemena nekdaj verjela, da so sanje o letenju napoved bližnje smrti, prav nasprotno pa so v osrednji Afriki menili, da nam sporočajo, kako čili in dobrega zdravja smo. Pa še to: če bi radi povečali verjetnost takšnih sanj, nam ameriški psihoterapevt Jeffrey Sumber svetuje, da razmišljamo o letenju, preden zaspimo. Drugi pa svetujejo, da si tik pred snom večkrat ponovimo mantro: »Danes bom letel(a).« Pa srečen let!
