Kaj bi bilo, če bi bilo

Zakaj nisem sprejel tiste službe, se odločil za drug študij, držal jezika za zobmi, vztrajal pri odločitvi ali ko bi le izbral drugače, ko bi le ostal z njo (njim) ... in še bi lahko naštevali. Seznam takih in drugačnih obžalovanj, ki se vsakodnevno vrtijo v naši glavi, je lahko brez konca in kraja. Vsakdo si kdaj zaželi, da bi lahko zavrtel čas nazaj in sprejel drugačno odločitev, kakor jo je. A nekateri se k tej sanjavi želji prevečkrat zatekajo. V njih ves čas tli misel, da bi bilo njihovo življenje veliko lepše, oni pa bolj srečni in zadovoljni, če bi se le odločili drugače, kot so se. Namesto da bi stali za svojimi odločitvami in sprejeli njihove posledice, se ves čas ozirajo nazaj. A spraševati se, kaj bi bilo, če bi bilo, pomeni tudi obtičati in ne zajemati življenja z veliko žlico. V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj nasvetov novodobnih dušeslovcev, kako pomesti s preteklostjo in usmeriti svoj pogled naprej v prihodnosti.

Učna lekcija

Kar je bilo včeraj, naj tam tudi ostane. Nihče se ne more izstreliti v preteklost in tam kaj spremeniti. Sprejmite svoja dejanja in odločitve, četudi zdaj menite, da so bila slaba. Naj postanejo vaša odskočna deska v boljši jutri, dragocena učna ura. Ne zatiskajte si oči pred njimi in ne pustite, da utonejo v pozabo. Vprašajte se, kaj se lahko naučite iz njih, je bila vaša odločitev res napačna in ali bi se danes drugače odločili. Ko si iskreno odgovorite na ta vprašanja, upoštevajte svoja spoznanja. Naj postanejo vaše vodilo. Toda ne ozirajte se več nazaj. Kar je bilo, je bilo. Preteklosti ne morete spremeniti, lahko pa tako živite v sedanjosti, da si tlakujete pot do želene prihodnosti. Postanite krojač svoje usode in ne pozabite, da se vsak trud prej ali slej povrne.

Odpustite si

Tisti, ki ne morejo preseči svojih obžalovanj, si pogosto očitajo, da so sami krivi, da se stvari niso odvile drugače. Ker niso znali drugače, ker jim nihče ni prav svetoval, ker so premalo vedeli. A pozabljajo, da so nam stvari običajno veliko bolj jasne in razumljive, ko jih pogledamo za nazaj. Ko mine nekaj časa, naša glava pa trezneje razmišlja, tudi na preteklost gledamo z drugačnimi očmi, naša slika o tem, kaj se je zgodilo, je širša in objektivnejša. Zato je pomembno, da si znamo napake odpustiti in pustimo preteklost za seboj. V danem trenutku ste delali tako, kot ste mislili in verjeli, da je prav. Le kako bi lahko vedeli, da boste svojo izbiro pozneje obžalovali? Nehajte se obsojati in sprejmite svoje odločitve, pa naj bodo dobre ali slabe, kot del sebe. Naj ne postanejo vaša šibkost, temveč vir moči.

Opomnite se, da v resnici ne veste, kaj bi bilo, če bi se odločili drugače. Običajno vedno sanjarimo, da bi bila druga pot veliko boljša, lepša, a pozabljamo, da bi bila lahko tudi slabša. Vaša odločitev morda ni bila najboljša, a nihče vam ne more zagotoviti, da bi druga pa bila. Razmislite o tem, kako bi stvari lahko šle po zlu pri drugačni izbiri. Na celotno dogajanje boste pogledali drugače. Morda celo spoznate, da ste izbrali dobro oziroma najboljše.

Ne postanite žrtev lastnih obžalovanj. Ljudje pogosto krivijo samega sebe za vse hudo, kar se jim je zgodilo in se jim dogaja. Pustijo, da jim slabe izkušnje iz preteklosti krojijo sedanjost. Ves čas si očitajo, se bremenijo z vprašanji zakaj, ko bi le storil drugače, potem se to ne bi zgodilo, stvari bi bile drugačne. Verjamejo, da so nadse priklicali vso nesrečo tega sveta. Pozabljajo, da so padci, tako kot vzponi, del življenja. Tudi še tako dobrim ljudem, za katere vsi menimo, da si zaslužijo le najboljše, nesreča potrka na vrata. Morda ne razumejo, kakšno darilo jim prinaša, a nič se ne zgodi brez namena in pomena. Življenje ni ravna črta, do našega cilja nas čaka mnogo ovinkov, stranpoti in slepih ulic.

Korak naprej

Obžalovanja sama po sebi niso nujno slaba, a le če se nekaj naučite iz njih in iz novih spoznanj črpate moč za naprej. Zato morate razlikovati med dobrimi in slabimi samoočitki. Zaradi zadnjih ne morete pustiti preteklosti za seboj, venomer se sprašujte, kako bi lahko bilo, če pa obžalovanja obrnete sebi v prid in si z njimi pomagate, da sprejmete boljše odločitve, se osredotočate na danes, vaš pogled je usmerjen naprej.

Dovolite si objokovati zamujene priložnosti. V tem času boste šli skozi vrtiljak čustev; občutili boste jezo, žalost, razočaranje in na koncu sprijaznjenje. Vse te faze so pomembne, da opustite stara pričakovanja in si ustvarite nove sanje, želje, cilje. Ko se boste sprijaznili s svojimi odločitvami, boste sprejeli tudi samega sebe. Osredotočili se boste na to, kar je, in se ne boste več spraševali, kaj bi lahko bilo.

In ne pozabite, da življenje ni predvidljivo, nikoli ne veste, kaj vas čaka za naslednjim vogalom. Odločitev je lahko prava le v sedanjosti. Jutri lahko že drugače razmišljate, čutite, zato si ne očitajte za nazaj. Naj vas ob tem spremljajo besede ameriškega izumitelja Alexandra Grahama Bella: »Ko se ena vrata zaprejo, se druga odprejo. A pogosto se predolgo in z obžalovanjem oziramo za zaprtimi, da tistih, ki so se odprla, sploh ne opazimo.«