Se vam je že zgodilo, da ste na ulici srečala znanca, a se nikakor niste mogli spomniti njegovega imena? Ali pa se po obisku trgovine ali kina vrnili na parkirišče ne vedoč, kje ste parkirali avto? Morda ste že kdaj odhajali od doma, zaklenili, se odpeljali, po prihodu domov pa presenečeno odkrili, da je ključ ostal v vratih?
Zgodil se vam je eden izmed sedmih »grehov« spomina, raztresenost, kot razlaga priznani psiholog Daniel Schacter v knjigi The seven sins of memory: how the mind forgets and remembers (Sedem grehov spomina: kako um pozablja in pomni). Drugi grehi so še minljivost, blokiranje, občutljivost, pristranskost, vztrajnost, napačno prisojanje in sugestibilnost. Spomin nam vsak dan vdano služi, a včasih nas tudi pusti na cedilu, kot denimo v omenjenih primerih. Na raztresenost vplivata predvsem dva dejavnika: kakšna je naša pozornost v ključnem trenutku in kako si nekaj sploh vtisnemo v spomin.
Da je raven osredotočenosti ključna pri pojavu raztresenosti, dokazujejo številne študije o tako imenovani slepoti za spremembe, ko zaradi pomanjkljive pozornosti nekaterih sprememb preprosto ne zaznamo, navadno ker smo osredotočeni na kaj drugega. Psihologa Christopher Chabris in Daniel Simons v knjigi The invisible gorilla (Nevidna gorila) opisujeta primer, ko so udeležencem raziskave predvajali posnetek, na katerem sta si dve osebi podajali žogo. Pred tem so jim naročili, da morajo biti pozorni na število podaj. Nato so jim ga spet predvajali, le da jim tokrat ni bilo treba šteti. Več kot polovica udeležencev je šele takrat opazila, da je po dobre pol minute v kader stopil moški, oblečen v gorilo. Postavil se je na sredino, pogledal v kamero in izginil. Ko so šteli podaje, ga sploh niso opazili!
V podobnem poskusu je eden izmed raziskovalcev naključnega mimoidočega spraševal za smer. Medtem ko mu je ta razlagal, sta se med njima sprehodila moška, ki sta v rokah nosila vrata. Za njima se je skrival drugi raziskovalec, ki je zamenjal mesto s prvotnim, in nadaljeval pogovor, kot da se ni nič zgodilo. Le slaba polovica udeležencev je zaznala spremembo!
Na drugi greh spomina po Schacterju vpliva tudi način, kako sprejmemo in obdelamo informacije iz okolja, kar je razvidno iz slabih 40 let starega eksperimenta Fergusa Craika in Endela Tulvinga. Udeležencem so dali seznam šestdesetih besed. Pri vsaki so jim zastavili eno izmed treh vprašanj, ki so se nanašala na tri ravni procesiranja podatkov, to je vizualno, slušno in pomensko. Raziskovalce je zanimalo, ali je beseda napisana z velikimi ali malimi tiskanimi črkami (vizualno), ali se rima s katero drugo (slišno) in ali jo lahko uporabimo v določenem stavku (pomensko). Nato so udeležencem dali seznam, na katerem je bilo trikrat več besed kot na prvem, vključno s prvotnimi, le da v drugem vrstnem redu. Označiti so morali vse s prvega seznama. Izkazalo se je, da so si veliko bolj zapomnili tiste besede, ki so jim morali v procesu zapomnitve zaradi zastavljenih vprašanj dati določen pomen oziroma jih povezati z izkušnjami. Tiste besede, ki so jih obdelali le vizualno ali slušno, so si površno in kratkotrajno zapomnili.
Pomnjenje za naprej
Naš spomin je dober, če smo sposobni sprejemati in ohranjati informacije ter jih nekoč v prihodnosti obnoviti. A ne spominjamo se le stvari za nazaj, temveč tudi za vnaprej, za vse, kar načrtujemo narediti. Denimo v nedeljo po kosilu poklicati mamo, naročiti se pri zdravniku, se na poti domov ustaviti na bencinski črpalki, poklicati prijatelja na njegov rojstni dan, plačati položnice, kupiti vstopnice in tako naprej. Gre za tako imenovani prospektivni spomin.
V glavi si naredimo opomnik, ki ga sproži bodisi določeni dogodek, denimo nedeljsko kosilo, bodisi določeni datum ali ura. Zanašamo se tudi na zunanje namige, denimo vožnja mimo bencinskega servisa ali listek, na katerem piše: kupi vstopnice. Če jih spregledamo, lahko pozabimo, kaj smo nameravali storiti, menijo psihologi. Na primer, bencinske postaje ne opazimo, ker se je na drugem voznem pasu zgodila nesreča. Vstopnice pozabimo kupiti, ker smo založili listek, ki nas je na to opominjal. Drugače je pri stvareh, ki jih moramo narediti ob določenem času, denimo vzeti zdravilo. Te stvari niso toliko odvisne od zunanjih namigov, temveč bolj od naše organiziranosti. Denimo, če tableto vedno vzamemo ob isti uri, na primer po kosilu, je veliko manj verjetno, da bomo nanjo pozabili, kot če se zanašamo na to, da bomo enkrat čez dan to že storili.
Schacter v knjigi opisuje primer svetovno znanega čelista Yo Yo Maja. Ko se je nekoč v New Yorku usedel v taksi, je v prtljažnik položil svoj dva in pol milijona dolarjev vreden inštrument. Po prihodu na želeni kraj je plačal račun in odkorakal, na čelo pa pozabil. Na srečo so ga po nekaj urah vročičnega iskanja našli. V tem primeru gre za pomanjkanje zbranosti v trenutku, ko moramo v spomin priklicati določeno nalogo, pojasnjuje Schacter. Večini nam sicer ni treba pozornosti usmerjati na prestižno glasbilo, temveč na majhne in veliko manj drage stvari, ki pa lahko enako pomembno vplivajo na naš vsakdan.
Samopomoč
Za današnje čase je značilno, da moramo opravljati več stvari hkrati, in to enako dobro, kot če bi delali le eno. Preobremenjenost in pritiski pa velikokrat peljejo v raztresenost, meni psihiater George Grossberg in svetuje, kako se spopasti s spominsko nadlogo, ki pesti veliko ljudi.
- Poenostavite svoje življenje in ga jemljite korak za korakom. Če si nakopljete preveč stvari hkrati, bo vaš sistem kmalu odpovedal. Najprej končajte eno stvar, nato se lotite druge.
- Poskrbite, da boste imeli dovolj spanca in se zdravo prehranjevali. Le tako bo vaš um dovolj jasen, da se bo spopadel z vsemi opravili, ki vas čakajo.
- Držite se urnika. Tisti, ki se ga, imajo veliko manj težav z raztresenostjo.
- Poskrbite za telovadbo, tako telesno kot možgansko. Ne uspavajte svojega uma, temveč mu vedno znova postavljajte izzive. Pridružite se knjižnemu klubu, naučite se igrati šah, poskusite uporabljati levo roko, če ste desničarji, in obratno.
- Stvari, ki jih uporabljate vsak dan, denimo ključe, očala, vedno shranjujte na istem kraju. Če boste dosledni, boste vedno vedeli, kje jih iskati.
- Naredite si učinkovit sistem opomnikov, denimo koledar, rokovnik ali listki na hladilniku.
