Jeza je lahko tudi pozitivna

Jeza je čustvo s slabim slovesom, zato ne preseneča, da običajno ni zaželena. Hitro nas obide, zlahka se ji vdamo, prej kakor slej nam zleti z vajeti. Ko ji damo duška, velikokrat naredimo kaj nespametnega in se pri tem ne oziramo na posledice. Zaradi nje se počutimo slabo v lastni koži in smo samouničevalni. Prav zato se mnogi trudijo zatreti jezna čustva in misli, jih potlačiti, prikriti za masko prijaznosti ali ravnodušnosti. Čeprav v njih kar buči od besa, tega ne pokažejo, saj nočejo, da bi si drugi o njih mislili slabo.

A tudi jeza ima svetlo plat, izpostavljajo novodobni dušeslovci, zato moramo z njo ravnati po pameti. Zatreti jo za vsako ceno je lahko kdaj bolj škodljivo kot pa ji dati prosto pot. Vendar, kot je učil že grški filozof Aristotel, se razjeziti res ni težko. To zmore vsak. A biti jezen na pravo stvar, ob pravem času, iz pravega razloga, na pravi način in v pravi meri je vse prej kot preprosto.

A začnimo pri spodbudnih dognanjih, ki so jih potrdile študije. Jeza namreč ni nujno zlo, lahko je tudi pozitivno čustvo, ki ima številne dobrodejne učinke. Ja, prav ste prebrali. Obstaja več razumnih razlogov, da izrazimo jezo, pri tem pa nam ni treba skrbeti, da bomo zaradi nje deležni obsojajočih pogledov.

Spodbuda

Če jo znamo obrniti sebi v prid, se lahko iz nje izcimi marsikaj dobrega, je namreč odličen vir motivacije, ki nas spodbuja, da bolj vztrajno in odločno izpolnjujemo svoje cilje, četudi oziroma posebno tedaj, ko pri tem naletimo na težave in ovire. Ko nas kaj jezi, se bolj zavedamo, česa niti približno nočemo (več), kaj pa je tisto, po čemer hrepenimo. Še več, doseči želeno nam na krilih jeze postane truda in časa vredno. Z njo nam je lažje kaj doseči, saj nam vliva moč in voljo.

Po študiji, ki so jo opravili na univerzi v Utrechtu, si ljudje reči, ki jih dojemamo kot všečne in koristne, močneje želimo in smo za njihovo dosego pripravljeni več storiti, ko nas k dejanjem motivira jeza. Potemtakem, menijo znanstveniki, nam lahko jeza, če je, seve, konstruktivna oziroma jo imamo pod nadzorom, vliva moč in voljo, da uresničimo zadane načrte in dosežemo želeno.

Lek zoper črnogledost

Morda boste ob naslednjem dognanju strokovnjakov visoko dvignili obrvi in namrščili čelo, a po izsledkih raziskav so ljudje, ki si dovolijo izraziti jezo, po naravi pravzaprav zelo optimistični. Marsikaj imajo skupnega s tistimi, ki se imajo za srečne, saj se oboji trudijo na svet gledati s svetle plati. Raziskava, ki je proučevala strah pred terorističnim napadom po usodnem septembrskem dogodku na ameriških tleh leta 2001, je odkrila, da so ljudje, ki so ob tem občutili predvsem jezo, pričakovali manj napadov v nasprotju z onimi, ki jih je ob tem dogodku prevzel občutek strahu. Ti so bili glede prihodnosti veliko bolj črnogledi, saj so menili, da bodo kmalu novi napadi.

Naliva čistega vina

Včasih se je dobro razkuriti tudi za dobrobit partnerskega odnosa. Če nam kdo stori kaj slabega ali nas po krivem obsodi, je povsem normalno, da se razhudimo. A družba v splošnem ni naklonjena jezi, pravi, da je nevarna, če jo občutimo, naj jo prikrijemo. Ali je res bolj zdravo tlačiti čustva kot jih izraziti? In kako se to odraža na naših medosebnih odnosih? Študije so pokazale, da je zatiranje jeznih občutkov škodljivo za odnose, zlasti partnerske.

Težava je v tem, da če parterju prikrivate svoja čustva, v tem primeru jezo, jih ta ne more prepoznati, in le kako naj ve, da nekaj ni storil prav, če mu tega ne pokažete? Zato to še naprej počne, vi pa tlačite svojo razjarjenost globoko vase. Dolgoročno je lahko tak način odpravljanja težav usoden za odnos. Čustva bodo prej ali slej izbruhnila na plan, težave se bodo tako nakopičile, da požara, ki bo naposled izbruhnil, res ne bo mogoče pogasiti. Dovolite si občutiti jezo, sprostite jo in izrazite. A ne ob tem zgolj brezglavo dati duška gnevu, temveč jezo usmerite k iskanju rešitve. To lahko koristi in okrepi vaš odnos s partnerjem, pripomore namreč k temu, da drug drugemu nalijeta čistega vina, hkrati pa, da morebitne težave odpravljata sproti, torej preden se razbohotijo.

Zrcalo

Jeza nam ponuja odkrit vpogled vase, saj je zrcalni odsev naših občutij. Če zmoremo uvideti, kdaj in zakaj se običajno razjezimo, se lahko naučimo veliko o sebi. Odkrijemo svoje napake in šibkosti ter se zamislimo nad tem, kako lahko izboljšamo sebe in svoje življenje. Samo nekaj, kar nas globoko nagovarja – postavlja pod vprašaj predstave o nas samih –, nas namreč lahko tudi močno razjezi, če smo do nečesa ravnodušni, je to, prav nasprotno, znamenje, da pri taisti lastnosti idr. v sebi nimamo težav.

Korak pred nasiljem

Čeprav je ravno razjarjenost tista, ki zna privesti do telesnega nasilja, je lahko tudi način, kako se mu izogniti. To pa zato, ker je zelo močno in vsem dobro znano znamenje, ki nam govori, da je nekaj hudo narobe in da je treba nekaj takoj razčistiti, k njej pristopiti, ne je spregledati. Ko se znajdemo v družbi človeka, ki kar kipi od jeze, poskušamo, še posebno če smo mi krivi za njegovo razkačenost, umiriti strasti in poiskati rešitev. Če vas ti razlogi jezi v prid ne prepričajo, pomislite, kakšen bi bil svet brez nje. Kako bi ljudje izražali svoje nezadovoljstvo, razočaranje, nemoč, nepravičnost? Bi se ob svojih občutjih takoj zatekli k nasilju?

Jeza je lahko utemeljena pot, kako doseči želeno, lahko je tudi dobro izhodišče za pogajanja. Zanimiva je denimo študija univerze v Amsterdamu, ki je pokazala, da so bili udeleženci veliko bolj prizanesljivi do jeznih strank kot do onih, ki so očitno izkazovale srečo. A to še ni dokaz, da se lahko kadar koli razbesnite nad nečim ali nekom ter pričakujete, da boste dosegli svoje. Jeza bo kot sredstvo za pogajanje dobra, ko bo utemeljena in ko bo jasno, da ste vi zaradi tehtnih razlogov v premoči in bodo možnosti nasprotne strani omejene, poudarja vodja raziskave Gerben Van Kleef.