Igra možganov ali spomin na pretekla življenja?

Fenomen že videnega, s tujko déjà vu, že dolgo buri duhove, pojasniti pa ga poskušajo tako znanstveniki kot različni duhovni voditelji. Doživite ga, kadar nekoga srečate prvič, a imate občutek, kot da se poznata že dolgo. Ali se znajdete v popolnoma novem okolju, vendar vam je nenavadno znano, enako velja za različne položaje, v katerih se znajdete prvič, a vas ob njih preplavi občutek, da ste natanko to že doživeli. Spominjate se podrobnosti prizora in veste, kaj se bo dogajalo v naslednjih trenutkih »filma«.

Termin, ki opisuje ta fenomen, je leta 1876 začel uporabljati Émile Boirac, francoski filozof, parapsiholog in pisatelj. Gre za nadvse nenavadno izkušnjo, ki jo je težko pojasniti, zato o njej obstaja ogromno teorij. Od tiste o vzporednem vesolju in da živimo vzporedna življenja, do tega, da gre za kratki stik v možganih ali da je izkušnja posledica posameznikovih želja in fantazij, lahko pa tudi posledica reinkarnacije. Sicer naj bi za slednje veljalo, da v naslednje življenje s seboj ne nosimo spominov, déjà vu naj bi bil samo preblisk, ki ga sproži situacija, ki se je ponovila. Nekateri tako verjamejo, da so tak trenutek že doživeli v enem od preteklih življenj, spet drugi, da so ga sanjali in se je zdaj ponovil v resničnosti. Sedemdeset odstotkov ljudi naj bi že kdaj doživelo občutek že znanega in različne raziskave so pokazale, da se največkrat zgodi ljudem, starim med 15 in 25 let.

Pride in gre...

Tovrstno doživetje je izjemno težko sprožiti, prav zaradi tega ga je težko proučevati, izslediti vzrok zanj in dokazati katero koli od teorij. Hitro pride in gre, običajno samo vzkliknemo: »Oh, doživel/-a sem déjà vu!« in že je vsega konec. Traja namreč največ pol minute, zanimivo pa je, da se, če se še tako mučimo, ne moremo spomniti, kako se nadaljuje dogodek, ki smo ga pravkar podoživeli.

Čisto mogoče je, da ste kraj, na katerem vas je spreletel tisti nenavadni občutek dobro znanega, že videli na kakšni fotografiji in pozabili na to ali ste brali o tem, kar se dogaja. V podzavest se vam je na primer lahko vtisnil tudi močan prizor iz filma, ki ste ga gledali pred leti. Čisto mogoče je, da je občutek spodbudil dražljaj na katerega od vaših čutov. Okus hrane, vonj prostora, v katerega ste vstopili, glasovi, ureditev okolja, v katerem ste se znašli. To lahko prinese na plan spomine na izkušnjo, ki ste jo v resnici že doživeli.

Obstajale naj bi štiri vrste déjà vuja, ki so manj znane, izrazi zanje pa manj uporabljani. Z izrazom déjà entendu opisujemo občutek, ko sta nam glas sogovornika, ali več njih, in tema pogovora znani, vendar se ne moremo spomniti, kje in kdaj smo to že doživeli. Déjà senti so znani občutki, ki nas preplavijo, ob njih pa dobro vemo, da smo se nekoč v preteklosti že tako počutili. Izraz déjà visite se nanaša na lokacijo, ki nam je dobro znana in se na njej odlično znajdemo, čeprav nam ni jasno, kako, obstaja pa še termin déjà vecu, ko natančno začutimo in vemo, kateri dogodek bo sledil. Popolno nasprotje déjà vuja pa je jamais vu, občutek neznanega. Doživite ga, kadar vas na primer med pogovorom z osebo, ki jo dobro poznate, preplavi občutek, da je popoln neznanec, ali ste v sobi, kjer ste bili že mnogokrat, a se vam zazdi, da ste v njej prvič.

Déjà vu kot duhovna izkušnja

Nekateri ljudje v tem fenomenu uživajo in preplavi jih občutek navdušenja, saj ga jemljejo kot duhovno izkušnjo. Tisti, ki se želite v to doživetje malo bolj poglobiti in v njem uživate, lahko poskusite z meditacijo. Najprej poiščite kotiček, v katerem se počutite dobro, se udobno namestite, umirite misli in dihanje. Zaprite oči in si predstavljajte, da se vam dogaja déjà vu. Osredotočite se na svoje čute in poskušajte izpostaviti tistega, ki je doživel dražljaj in zaradi katerega podoživljate situacijo. Z vajo boste tako sčasoma vedno hitreje dočakali že videno.