Domišljija naj dela za vas

Obstaja več poti, po katerih lahko v kozji rog uženete skrbi ali si olajšate doseganje cilja, a skoraj vse vam bodo prijetne, prav vznemirljive, če zmorete domišljiji dati prosto pot. Eden izmed največjih darov, ki jih imamo za uresničevanje želenega, je moč pozitivnega mišljenja, odstirajo novodobni dušeslovci. Več kot si zmoremo predstavljati, več lahko dosežemo. Misel je energija, ki se, ko se je nabere dovolj, prej ali slej, uresniči tudi na snovni ravni.

Ljudje se razlikujemo po moči predstavljanja. Ludwig van Beethoven, denimo, je zmogel v glavi ne le skladati, ampak tudi slišati svoje simfonije, ko je že oglušel, vi imate, čeprav dobro slišite, težave že, ko si poskušate v spomin priklicati napev priljubljene popevke. Morda res ne morete slišati glasbe, lahko pa si pred zaprtimi očmi zlahka naslikate dirigenta, vse nastopajoče v orkestru, tudi poslušalce koncerta v slovesni opravi.

Lahko povsem natančna, lahko tudi brez slik

Domišljija lahko prikliče mavrico barv, slika črno-belo, lahko pa tudi, da kdo prav težko za zaprtimi vekami sploh kaj vidi. Nekaj lahko natančno opiše, o neki reči razpreda na dolgo in široko, kakor da bi v glavi slišal, kako kdo na glas pripoveduje zgodbo ali jo bere, vidi celo črke in besede, ne more pa videti tega, o čem te pripovedujejo. Predstave so lahko tudi brez slik.

Morda pa se uvrščate med ljudi, ki zlahka prikličejo v spomin vonj po pravkar pečenem krofu, kar čutijo, ne le vedo, katere vonjave bi jih spremljale, če bi se sprehodili po pristanišču v ribiškem naselju. Nekateri ne morejo v glavi podoživeti vonja po vroči čokoladi, lahko pa »čutijo« poljub na ustnicah ali se v mislih prestavijo na peščeno morsko obalo, »čutijo«, kako polzijo zrnca med njihovimi prsti, ko se sprehajajo po njej.

Domišljija se lahko naslanja na kateri koli čut, poglavitno je, da odkrijete, kaj podžiga vašo, in ta dar še razvijate. Pri odkrivanju darov domišljije vam lahko pomaga tudi to, da se ozrete na skrbi. Ste zaskrbljeni v barvah? So skrbi prežete z zvokom, svetlobo in sencami, vonjavami, tesnobo, kakor bi vas kdo res tiščal k tlom ali vam dihal za vrat?

Vaje za predstavno moč

No, večina ljudi v skrbi ne vloži vseh svojih predstavnih moči, na srečo, seve. Razpredajo o zgodbi, nizajo, kako in kaj, ne da bi to, kaj da bi se lahko zgodilo, pospremili s sliko in drugimi posnetki čutnih zaznav. Pravzaprav še dobro, da izključijo navidezni devede predvajalnik v glavi, kajti kdo neki bi hotel videti vse morebitne grozote?! Dušeslovci, seve, ne predlagajo, da poslej v skrbi vložite čim več predstavnih zmožnosti, prav obrnjeno. Tem dajte možnost, da se razcvetijo z dobrimi, zadovoljnimi, srečnimi mislimi, s katerimi boste nepotrebne skrbi odpravljali, povrhu pa si zvečevali možnosti, da uresničite želeno.

V nadaljevanju svetujejo, kako lahko z vajami razvijate predstavno moč, pri čemer v podoživljanje vključite čim več čutov. Sproščeno sedite, dihajte mirno in globoko, hrbtenica naj bo vzravnana, poiščite, seve, kotiček, kjer vas nič in nihče ne bo motilo. Preberite navodilo, nato se prepustite domišljiji. Pri posamezni vaji se lahko zadržite, kolikor želite, lahko jo poglobite ali ne, kakor vas je volja, vsako sklenete tako, da odprete oči.

Mavrica

Zaprite oči in si predstavljajte, da za vekami vidite rumeno barvo. Naj se ta počasi preoblikuje v sočno limono, ki jo držite v desnici. Občutite hladno svežino sadeža, ki ga držite. Po plodu drsite s prsti, čutite vbokline in izbokline na lupini. Zamislite si, da ga vržete v zrak in ujamete z obema rokama. Ponesite ga k nosu in povonjajte. Ko ste zadovoljni s predstavo, jo končajte.

Pri naslednji vaji si pred vekami naslikajte modro barvo. Ta naj v zgornjem delu postane modrina vedrega neba, v spodnjem pa lesketajoče se modro-zelena gladina vzvalovanega morja. Na valove posadite čezoceansko ladjo, na nebo koprenaste oblake, v nosnice prikličite vonj morja, v lase piš vetra.

Zamislite si rdečo barvo, poljana rdečega se na robovih zaobli in postane srce, plišasto, mehko, odišavljeno, da, če ga ponesete k nosu, vonjate vrtnice. Vrzite ga v zrak, kolikor morete, ko pada proti tlom, nenadoma dobi krila, spremeni se v pikapolonico, ki odleti visoko, čedalje višje in naprej, dokler ne vidite samo še neba, na katerem zahajajoče sonce uprizarja ples rdečkastih trakov.

Kako ste se odrezali pri teh vajah? So bile lahke? Če težko vidite, česar v resnici ni, bilo naj bi le v vaši predstavi, vajo ponavljajte, dokler ne boste res jasno videli obrisov limone itn. Ako niti to ne zaleže, uporabite zvijačo – na svetovnem spletu poiščite sliko limone, si jo dobro oglejte, nato pa prikličite v spomin. S čim več podrobnostmi, dokler ne bo tako prepričljiva, da jo boste lahko vzeli v roke, ponesli k nosu itn.

V mislih si pripravite malico – vzemite v roke rdeče jabolko, ponesete ga k ustom, ko se lupina stakne z ustnicami, čutite hlad in svežino. Preden zagrizete, ga še povonjajte. Nabrusite zobe, slišite hrskanje, ko žvečite. Medtem občutite polno aromo jabolčnega soka, pogoltnite kašo. Poglejte jabolko v roki – vidite svetlo meso, kjer ste zagrizli vanj, in lupino, kjer je še cel? Nadaljujte malicanje v glavi ali ga končajte.

Simfonija

Zvočne predstave so večini zahtevnejša naloga. Če spadate mednje, začnite z lažjimi vajami. Ne podoživite v mislih celotnega koncerta, predstavljajte si, da nastavite ušesa dečku, ki poje neko otroško pesmico. Čim bolj preprosta je, tem bolje. Naj bo ringaraja. Zdaj si zamislite, da se mu pridružite – kako zveni? Lahko si predstavljate, da se vama pridruži še basist, tenoristka, stara mama in še kdo, skratka ljudje z različnimi glasovi. Morda zboru dodate spremljavo – na klavir ali ustno harmoniko, kar vam je lažje. Tudi če ne znate igrati na ustno harmoniko, ste najbrž kdaj v otroštvu poskusili, kako to gre. Predstavljajte si, da igrate nanjo, ne slišite le zvena, ampak tudi žgečkanje po ustnicah, ko pihate v inštrument in drsite po njem, da bi ujeli pravi ton.

Nemara vam glasba ne leži, a to še ne pomeni, da svojih predstavnih moči ne morete oplemenititi z zvokom. Lahko si omislite bližnjico – prisluhnite pesmi na radiu ali si zavrtite katero po predvajalniku MP3. Nato ji prisluhnite v mislih s čim več podrobnostmi – ne le glas, ampak tudi zven inštrumentov.

Lahko si pomagate tudi tako, da se najprej osredotočite na druge zvoke. Pomislite na zven Dobro jutro, ki vam ga je namenil partner. Dobro jutri tudi tebi, ste mu nemara odvrnili. V glavi lahko prisluhnete žvrgolenju ptic, drdranju vlaka po železni cesti, škripanju lesenih stopnic, ko se vzpenjate v zvonik, zavijanju sirene reševalnega vozila. Ob priklicu zvoka poglobite predstavo – dodajte sliko, vonjave itn.

Urjenje predstavnih moči nadaljujete tako, da se od stvarnih pomaknete k takšnim, ki se še niso zgodile, morda se niti ne bodo. Kakor bi sanjali pri budni zavesti. Stol, na katerem sedite, naj se spremeni v letečo preprogo, z njo poletite nad neznane kraje. Predstavo znova poskušajte čim bolj izpolniti z različnimi zamišljenimi čutnimi zaznavami.