Po naravi ste prijazni, vljudni in priljudni, vsem po vrsti želite dobro, trudite se, da bi z vsemi ravnali enako in vselej ste pripravljeni priskočiti na pomoč. Ste se prepoznali v tem opisu? Čeprav je prijaznost občudovanja in spoštovanja vredna človeška vrlina, se vse prevečkrat zgodi, da na koncu prav ljudje, pri katerih je ta izpostavljena, ostanejo praznih rok. Dobrota je sirota, uči ljudska modrost, novodobni dušeslovci pa potrjujejo, da to drži, ko je kdo dober kot kruh za vse druge, do sebe pa je mačehovski.
Prijazne in dobrosrčne ljudi lahko v grobem razdelimo v dve skupini, na tiste, ki zaradi svojih dejanj pri drugih žanjejo spoštovanje in hvaležnost, in one, katerih prijaznost drugi izkoriščajo in izrabljajo. Se tudi vam zdi, da ste preveč prijazni in zaupljivi, včasih tudi sebi v škodo? Ali drugi vaša dobra dejanja jemljejo za samoumevna, besede zahvale in spoštovanja pa od njih že dolgo niste slišali, če sploh kdaj? Imate občutek, da se vam vaša prijaznost in dobrota nikoli ne povrneta? Ali vedno najprej poskrbite za druge, nase pa pogosto pozabite oziroma se zanemarjate?
Če ste na večino vprašanj odgovorili pritrdilno, je skrajni čas, da se vzamete v roke, menijo dušeslovci. Seveda ni nič narobe s tem, da ste prijazni. Svet je lepši in prijetnejši prav zaradi dobrosrčnih in velikodušnih ljudi, kot ste tudi vi. Ne pustite si tega vzeti, negujte svojo prijaznost, je pa skrajni čas, da nehate sebe dajati na zadnje mesto. Biti prijazen namreč ne pomeni pustiti se povoziti vsem in vsakomur. Spoštujte se in bodite ponosni nase. Dušeslovci svetujejo, kako naj ravnate, da boste ohranili oziroma utrdili svojo dobrosrčnost, hkrati pa se iz druge skupine prijaznežev zavihteli v prvo, torej tisto, ki je drugi ljudje ne podcenjujejo in dajejo vnemar, ampak jo spoštujejo.
Sebe na prvo mesto
Imate težave s samospoštovanjem? Vadite ga! Za človekovo duševno zdravje je pomemben občutek nadzora nad lastnim življenjem, odkrivajo novodobni dušeslovci. To pomeni, da koga kdaj tudi zavrnete brez občutka krivde, se znate obvarovati pred ljudmi, dogodki in rečmi, ki vam ne denejo dobro, se odločate za zdrave odnose, se ne pustite opehariti in ste sami gradnik svoje sreče ter zadovoljstva. Da bi lahko pomagali drugim in jim bili na voljo, morate najprej poskrbeti zase. V tem ni nič sebičnega. Če se nimate radi, ima tudi vaša ljubezen do drugih veliko luknjo. Vi ste tisti, ki odloča o svojem življenju. Ne pustite si tega odvzeti, zavedajte se svojih pravic in se spoštujte. Če se sami ne boste, vas niti drugi ne bodo.
Brez igre
Vzdevka prijazen človek ne boste izgubili, če si boste kdaj dovolili koga vljudno, a strogo, odločno zavrniti, mu nasprotovati oziroma se z njim ne strinjati. Obstaja velika razlika med tem, da ste prijazni, ker si to želite, in tem, da ste prijazni, ker se to od vas zahteva ali sami od sebe to terjate, saj igrate vlogo prijazneža, mar ne? Prvo izhaja iz srca, drugo pa je zaigrano, vsiljeno.
Prijazni ljudje se pogosto ujamejo v past občutkov krivde in razočaranja nad samim seboj, če komu rečejo ne ali mu odrečejo pomoč. V glavi se jim vrtijo misli, kot so: Če svojim prijateljem prav vsak trenutek ne stojim ob strani, sem sebičen, ali: Ne bo me maral, če se ne strinjam z njim oziroma mu ne ugodim. Zavedati se morate, da nihče nima pravice od vas zahtevati, da ste prav vsak trenutek v dnevu prijazni in ustrežljivi. Če se zalotite pri negativnih mislih, čustvih, jih odženite s pozitivnimi afirmacijami, na primer: Če si vzamem čas zase, lahko bolje skrbim zase in za druge. Ali: Če sam sebe cenim, me bodo cenili tudi drugi. Vsakič ko jih boste izrekli, se boste opomnili, da ste tudi vi pomembni.
Brez slepe ustrežljivosti
Ne enačite prijaznosti s slepo ustrežljivostjo. Biti prijazen ne pomeni ustreči vsaki prošnji ali izpolniti prav vsako muho. Bodite prijazni, a ne na račun lastne vrednosti. Vi ste tisti, ki postavlja svoje meje, zato jih spoštujte. Ne dovolite, da drugi pometajo z vami, kot jim ustreza, da ste jim vedno in povsod na voljo.
Nihče ne zmore ugajati vsem in v vsakem trenutku, zato se niti ne trudite. Ljudje, ki jim ne znate postaviti meje, vas bodo imeli za samoumevne. Za vašo požrtvovalnost vam ne bodo hvaležni, niti se ne bodo zavedali, da je to, kar ste naredili, vredno. A vi ste tisti, ki jim to dovolite. Večkrat ko boste utemeljeno koga zavrnili, bolj samozavestni boste to narediti še kdaj, ko boste presodili, da je tako prav. Ne naprezajte se, da bi bili vsem po vrsti všečni, raje se trudite, da bi vas ljudje spoštovali. Prijazni ljudje mnogokrat ne dobijo spoštovanja, ki si ga zaslužijo, tisti, ki uživajo spoštovanje drugih, pa si lahko privoščijo biti prijazni. Sloviti boksar Muhammad Ali, ki je v ringu slovel po neizprosnosti do nasprotnikov, je nekoč dejal: »Ko sem doma, sem zelo prijazen, a nočem, da bi za to vedel ves svet. Spoznal sem, da ponižni ljudje ne pridejo daleč.«
Brez izvijanja
Naučite se, kako reči ne priljudno, prijazno, vendar odločno. Ne zavijajte svojih besed v celofan v želji, da se ne bi pokazali v slabi luči ali ker nekoga ne želite prizadeti, češ saj bi, ampak res ne morem, ker ... Vaša sporočila naj bodo jasna, nedvoumna, brez izgovorov in dolgih pojasnil. Z dolgimi razlagami in opravičili pravzaprav bolj poskušate pomiriti občutek krivde, ki ga imate, češ da bi vendarle morali ustreči. Ne, ni vam treba tega storiti vselej in povsod, niti vam ni treba razlagati, saj se vendar cenite, mar te, enako pa tudi svoj čas, trud in moči, kako jih boste porabili zase, ne pa za tega, ki vas kaj prosi. Naj vas pri tem vodijo besede Steva Jobsa: »Šele ko rečemo ne, se lahko osredotočimo na tisto, kar res šteje.«
Bodite prijazni, ker tako čutite in želite, ne pa ker se čutite dolžni igrati vlogo prijazneža. Foto: shutterstock.com |
Odgovorni zase, ne za druge
Za čustva in počutje drugih niste odgovorni vi. Včasih se čutimo dolžne, da nekaj storimo za koga, ker ne želimo, da bi se slabo počutil, ali se bojimo, da bi nas on kdaj zavrnil, četudi je to, kar nas prosi, v nasprotju z našimi načeli. Če se vam to vedno znova dogaja, se lahko kaj hitro znajdete v položaju, ko boste čutili, da je sreča drugega vaša odgovornost, to pa je pretežko breme za še tako močna pleča.
V takšnih razmerah je pomembno, da se spomnite, da dokler ste pošteni, pravični, razumevajoči in delujete po svoji vesti, niste odgovorni za čustva drugih. Če odklonite njihove nerazumne prošnje in so zato užaljeni, naj bodo, prej ali slej bodo to preboleli. In ne pozabite jim nakazati, kako želite oziroma pričakujete, da se bodo odslej vedli do vas. Zdrav odnos lahko gradite le na vzajemnem spoštovanju.
Ne znižujte si cene
Gospodarstvo oziroma njegova uspešnost se vrti okrog osnovnega tržnega zakona, ki temelji na načelu povpraševanja in ponudbe. To pomeni, da se cena nekega izdelka ali storitve spreminja glede na to, koliko ga je na voljo. Več kakor je česa, manjšo vrednost ima, in nasprotno. Podobno velja za človeške odnose: nekaterim ste lahko na voljo vsak trenutek, za njih ste pripravljeni narediti prav vse, a v zameno ne dobite niti preproste besede zahvale. Več jim daste, manj vas cenijo. Zakaj bi bilo drugače, če pa od vas vse dobijo tako zlahka?
Če ste tudi vi del takega odnosa, je skrajni čas, da se vzamete v roke, postavite meje svoji prijaznosti. Vprašajte se, ali v odnosu z nekom čutite vzajemno spoštovanje, obzirnost, hvaležnost in obojestranskost. Ne pustite se izkoriščati. Vi ste tisti, ki določate okvire svoje dobrosrčnosti. Te odločitve ne predajajte drugim. Nekateri tega nikoli ne bodo razumeli, drugi se bodo ob tem zamislili; prvi bodo najverjetneje odšli iz vašega življenja, z drugimi pa boste lahko začeli graditi bolj zdrav odnos.