Pomembna gradnika življenja, s katerim smo pomirjeni in zadovoljni, sta po izsledkih dušeslovcev samozavest in samospoštovanje. Prva pomeni, da ima človek trdno zaupanje vase in v svoje sposobnosti, morda zdaj nečesa, meni, še ne zmore, a si zaupa, da bo sčasoma spoznal, razvil in izrazil svoje sposobnosti in talente, torej verjame v to, da se lahko kosa z življenjskimi izzivi in da mu uspe. Samospoštovanje pomeni, da človek zmore prav, utemeljeno ovrednotiti sebe, svoja čustva, misli, dejanja in sposobnosti. Ima trdno zgrajen občutek o svoji vrednosti – se ima rad, spoštuje svoj čas, trud itn., zaveda se, kaj vse je že dosegel, in to tudi ceni. Povedano drugače – kdo je lahko samozavesten, a to še ne pomeni, da ga odlikuje tudi samospoštovanje.
Pri odkrivanju, kaj je samospoštovanje, si lahko najprej pomagamo z opazovanjem ljudi, ki ga imajo. Njihova poglavitna lastnost je, da nimajo potrebe dokaz(ov)ati se, kar pomeni, da se v govoru, nastopu in dejanjih ne hvali(sa)jo, ne ponižujejo drugih, se ne trudijo na vse kriplje o sebi pri drugih vzbuditi vtisa, kako zelo pomembni so, ljudi ne obkladajo s slabšalnicami, v družbi ne igrajo vloge prvega in najpomembnejšega govorca, nimajo potrebe neprestano govoriti o sebi in svojih uspehih. Iz njih veje mirna, a trdna samozavest. Ne iščejo komplimentov, ko pa jih dobijo, jih mirno sprejmejo, saj vedo, koliko so vredni. Pogosto so skromni, do sogovornikov spoštljivi, iskreno jih zanima, kako živijo in kaj delajo. Brezbrižni so do priznanj, pohval in izkazovanja časti, a ko jih dobijo, jih mirno sprejmejo.
Kdor premore samospoštovanje, to izraža tudi s telesno govorico; njegova drža je sproščena in vzravnana, gibi so mirni, sproščeni, a odločni, natančno usmerjeni v to, kar želi z njimi doseči oziroma narediti. Sogovorniku sproščeno gleda v oči in z njim med pogovorom ohranja stik z očmi. Z rokami ne počne nič odvečnega – med pogovorom ne krili, se ne »zaposli« s premikanjem reči na mizi pred seboj, ne čečka po prtičku, si ne čisti nohtov ipd.
Da bi preverili, koliko samozavesti in samospoštovanja premorete, dušeslovci predlagajo, da se temeljito samoizprašate. Dobrodošlo je tudi, da si odgovore na vprašanja, ki vam jih predlagajo, zapišete, kajti pozneje, ko boste nemara odkrili, da bi bilo dobro izboljšati samospoštovanje, vam bodo izvirni odgovori v precejšnjo pomoč.
Sprejemanje komplimentov
Kako se odzovete, ko vas kdo pohvali? Se otepate hvale tako, da z besedami zmanjšujete svoj dosežek ali neko dobro lastnost, se morda celo omalovažujete? Češ, tako lepih oči pa spet nimam, tudi drugi enako dobro kaj naredijo... Se pri tem živčno nasmejete, izražajoč negotovost, celo zadrego, ker ste se naenkrat znašli v središču pozornosti? Začnete takoj, ko vam kdo izreče kompliment, tuhtati, zakaj je to naredil, kaj neki to pomeni, od vas želi kaj posebnega v zameno? Zardite? Pogled usmerite k tlom ali ga vsaj umaknete, torej sogovorniku ne gledate več v oči? Kaj čutite? Vam je nerodno, ste v zagati, kako naj se prav odzovete? Čutite napetost v prsnem košu ali v trebušni votlini? Začnete opletati z rokami? Se več ur ali celo dni vračate k temu komplimentu, dvomite, da je bil iskren, točen, skratka premlevate o njem?
Notranji mir se pri človeku, ki premore samospoštovanje, zrcali tudi navzven v sproščeni, vzravnani telesni drži. Foto: Shutterstock.com
Kdor ima trdno samospoštovanje, kompliment sprejme preprosto, mirno se zahvali zanj in gre naprej brez zadrege in zagate, brez dvigovanja prahu. Če ste odkrili, da se ne odzovete tako, dušeslovci predlagajo, da začnete graditi samospoštovanje, najprej tako, da se vedete, kot da že imate pravo oceno o svoji vrednosti. Svoj »Hvala« vadite pred ogledalom. Pohvalite se med zrenjem v ogledalo, nato svoj kompliment sprejmite – nasmejte se, mirno in sproščeno recite Hvala. Spomnite se, kako slišite (vidite) druge sprejemati komplimente. Naredite to prepričljivo, spreminjajte zven glasu, hitrost, s katero govorite, nadzorujte gibe glave, rok itn. Ko vam prvič naslednjič kdo da kompliment, vajo ponovite v živo. Namesto da izgubite pogum, mirno vdihnite, se nasmejte in pristavite: »Hvala.«
Vaja, kakopak, dela mojstra. S pravim vedenjem boste prej izboljšali samovrednotenje, kot če bi to hoteli najprej spremeniti le v glavi, se samoprepričati, da ste vendar lepi, sposobni itn. Sprejeti kompliment je pomenljiva izkušnja, ki vam takoj pomaga narediti korak naprej. Povrhu takoj dobite potrditev, da »to ni nič tako presneto posebnega«, kot ste si prej slikali v sebi. Samospoštovanje sproti utrjujete tako, da zmorete vedno znova našteti pet svojih lastnosti, ki so vam všeč, in to brez oklevanja in dvomov.
Preverjanje samopodobe
Vprašajte se, kaj je tisto, za kar ne želite, da drugi o vas izvedo. Ne želite, da odkrijejo, da so vaše sposobnosti pičlejše od onih, ki so vam jih že pripisali? Živite v strahu, da bodo odkrili, kako nesposobni ali vsaj manj sposobni ste, kot jim je trenutno videti? Se bojite, da bo zdaj zdaj kdo odkril, kakšen slepar da ste? Vam je lažje (v službi in drugod) postaviti se za druge kot zase, vam je lažje biti razumevajoč, ko gre za spodrsljaje ali pičle sposobnosti drugih kot za vaše? Lahko pred šefom idr. zagovarjate druge, sebe pa ne?
Če ste na ta vprašanja odgovorili pritrdilno, podcenjujete sebe oziroma svoje sposobnosti. Oceno popravite tako, da se otresete strahov in dvomov z ustvarjanjem prave slike o sebi. Najprej se preizprašajte, kaj vam manjka do tega, da bi bili zadovoljni s seboj in svojim delom. Se morate spremeniti? Naredite to. Morate le spremeniti sliko, ki jo imate o sebi, saj je ta napačna? Spremenite jo, ozrite se na lastnosti (sposobnosti, uspehe), ki so vam pri vas všeč. Cenite jih, spoštujte se.
Korak v neznano
Kako trdno je vaše samospoštovanje, lahko preverite tudi tako, da ste pozorni na to, kako se odzovete v sebi in navzven, ko se od vas zahteva ali se vas prosi, da naredite nekaj, česar še nikoli niste. Zamrznete, se v vas vzbudijo strahovi in dvomi, ali boste temu kos? Si drznete in se kar poženete v dejanje, upajoč na najboljše, slepo, ali otrpnete in predlog ali zahtevo brez tuhtanja gladko zavrnete? Vas skrbi, kaj si bodo drugi mislili o vas, če boste pri prvem poskusu nespretni?
Odziv, ki zrcali trdno samospoštovanje, je, seve, postanek, razmislek, ali to novo sploh želite narediti, nato pa to pri pritrdilnem odgovoru, in samo pri njem, tudi izpeljati po najboljših močeh, brez oklevanja in zadrege, z razumevanjem do morebitnih spodrsljajev, ki so naravni del učne dobe. Tudi v tem, seve, se lahko urite; najprej s koraki v neznano, ki si jih postavljate sami sebi, nato še z onimi, ki vam jih predlagajo drugi.
Samogovor
Kaj si rečete, ko se znajdete pred preizkušnjo, nalogo, ki vam je videti zahtevna, res polna izzivov? Vas notranji glas vnaprej obsoja, da se boste osmešili, vsi bodo priče vaši nesposobnosti, neumnosti, neveščosti, že »vidi«, kako vam je spodletelo in kako pogubno bo to vplivalo na vaše življenje? Vas opomni, kako vam je spodletelo nazadnje, ko ste se lotili česa podobnega? Vam na dolgo in široko niza razloge, zakaj ne bo šlo, oziroma ste že vnaprej obsojeni na neuspeh?
Če notranji dialog ni spodbuden, kakopak, je verjetnost, da boste problem, preizkušnjo, še povečali in razpihnili tako močno, da res ne bo (več) rešljiv, toliko večja. Tako ravnanje ne zrcali samospoštovanja. Prav nasprotno. Izboljšate ga tako, da se postavite v čevlje drugega. Predstavljajte si, da se je kdo drug znašel pred to nalogo, kako bi ga opogumili, da se spoprime z njo? Zapišite ves govor, ki bi ga namenili drugemu, nato pa ga sami sebi, pred ogledalom, čim bolj prepričljivo preberite. Vadite. Ponavljajte, dokler ne boste zmogli tudi le na tiho v glavi imeti bolj bodrilnega samogovora, ki bo zrcalil samospoštovanje.
