Mnogi pravijo, da jim brez glasbe živeti ni, da bi bilo življenje brez nje prazno in enolično. Filozof Friedrich Nietzsche je bil še bolj korenit, dejal je namreč, da bi bilo življenje brez glasbe napaka. Tako ne preseneča, da nas priljubljene melodije spremljajo na vsakem koraku, med delom, vožnjo, kuhanjem, pospravljanjem, v naravi ali kar tako, so zvočna spremljava, ko počnemo kar koli. Zaradi njih se počutimo bolje, popeljejo nas v drugi svet, izboljšajo razpoloženje. Le nekaj taktov neke pesmi nas lahko popelje leta in leta v preteklost, v drug čas in prostor, med zaprašene spomine in pozabljene podobe. Ne glede na to, katero zvrst glasbe imamo radi, so vzroki, zakaj smo naklonjeni nekaterim melodijam, vsem skupni, pravijo novodobni dušeslovci. Navsezadnje imajo zapriseženi rockerji in ljubitelji narodno-zabavne glasbe enako značilnost, ljubezen do glasbe. Pa si oglejmo, kako jo pojasnjujejo strokovnjaki, ki odstirajo tančice naše duše.
Po mnenju britanskih psihologov Adama Lonsdala in Adriana Northa so vzroki, zakaj se tako radi predajamo glasbi, vsem ljudem bolj ali manj skupni. V raziskavi, ki sta jo opravila leta 2010, sta tristo mladih vprašala, zakaj poslušajo glasbo. Odgovore, ki so se večinoma ponavljali, sta strnila v šest splošnih razlogov, ki vam jih predstavljamo v naslednjih vrsticah.
Razvedri
Kot najpomembnejšega so udeleženci navedli dobrodejni učinek, ki ga ima glasba na razpoloženje. Zabava nas, nas sprošča, v nas budi upanje, ko gre vse narobe. To potrjujejo tudi izsledki izraelske raziskave pod vodstvom psihologinje Naomi Ziv: udeležencem so dejali, da so slabo opravili zadano nalogo, polovici so nato zavrteli nekaj skladb, prežetih s pozitivnimi vibracijami. Ti so bili na koncu veliko bolj optimistično naravnani in vedro razpoloženi kot oni, ki so jih pustili v tišini.
Prežene dolgčas
Glasba popestri naše življenje in prežene dolgčas, zaradi nje se lahko leno nedeljsko popoldne kaj hitro prelevi v veselo rajanje. Glasba nam je vedno na voljo, ko ne vemo, kaj bi sami s seboj, ko bi radi nekaj počeli, pa ne vemo, kaj. Takrat si zavrtimo priljubljene melodije in vse je lažje. Pri tem nam v veliki meri pomaga sodobna tehnologija, zaradi katere lahko vselej in povsod poslušamo priljubljene skladbe. Na tem mestu morda ne škodi opozorilo, da glasba ni najbolj primerna spremljevalka pri opravilih, ki zahtevajo popolno zbranost, saj je pravzaprav motnja, ki nam odvrača pozornost. V nekaterih primerih je to resda dobrodejno, a študije so pokazale, da se zaradi nje lahko slabše odrežemo na preizkusu miselnih sposobnosti. Prav uničujoče naj bi na našo uspešnost delovale melanholične, z žalostjo in turobnimi občutki prežete pesmi.
Odganja skrbi
Glasbo radi poslušamo tudi zato, ker nam pomaga pregnati slabo voljo. Ko smo na dnu, se radi predajamo žalostnim ritmom, ti pa imajo, zanimivo, pozitiven učinek na naše razpoloženje, delujejo katarzično in nam dajejo občutek, da nismo sami. Naša čustva privrejo na plan, za trenutek si dovolimo pobeg pred resničnostjo vsakdanjika, pozabimo na skrbi in se prepustimo. Včasih si določeno pesem predvajamo znova in znova, dokler ne ugotovimo, da je dovolj, da smo se očistili in gremo lahko naprej.
Olajša družabne stike
Glasba nas ne usmerja zgolj vase, temveč nas povezuje tudi z zunanjim svetom, skrbi za naše družabno življenje. Priljubljenim melodijam se lahko predajamo tudi v družbi drugih, zaradi nje sklepamo nova znanstva, se globlje spoznavamo. Ko vam zmanjka rdeče niti pogovora, se vam ni treba zateči k vremenu, glasba je lahko neizčrpen vir izmenjavanja mnenj in navezovanja stikov. Pomaga vam lahko tudi na ljubezenskem področju. Francoska študija pod vodstvom psihologa Nicolasa Gueguena je pokazala, da so ženske, ki so pred srečanjem z moškim, ki jih je pozneje povabil na zmenek, poslušale ljubezenske pesmi, v večji meri oziroma kar dvakrat pogosteje privolile v zmenek kot tiste, ki niso.
Odpira vrata samospoznavanja
Glasba, ki jo radi poslušamo, naj bo klasična, narodno-zabavna, rock, pop, blues ali katere druge zvrsti, odstrinja mnoge naše osebnostne poteze – pa ne samo drugim, tudi nam samim. Skozi njo se odkrivamo, se spoznavamo, iščemo odgovore na vprašanja, kdo smo, kje smo, kaj želimo postati. Da glasba veliko pove o nas, so potrdile tudi mnoge študije. V eni so denimo udeleženci uspešno prepoznali osebnostne značilnosti določenega posameznika zgolj na podlagi seznama njegovih desetih najljubših skladb. Glasba lahko odkriva tudi, kako se je skozi čas spremenil naš pogled na svet oziroma katerim stvarem dajemo prednost. Zanimivo je, da se popularna glasba nagiba k čedalje večjemu narcisizmu, osredotočenostjo oziroma obsedenostjo zgolj s samim seboj. Ameriška študija, ki je proučevala besedila desetih najbolj priljubljenih pesmi med letoma 1980 in 2007, je odkrila, da se ta vedno bolj osredotočajo na posameznika, občutno redkeje pa lahko naletimo na družbeno usmerjena besedila in takšna, ki opevajo pozitiven pogled na svet.
Poučuje
Glasba je lahko tudi učiteljica, ki pa nam ne predava le o nas samih, ampak tudi o drugih ljudeh in nasploh svetu, ki nas obdaja. Pripoveduje nam zgodbe, ki jih še ne poznamo, in nas popelje v nam še neznane kraje in doživetja. Seznanja nas s tem, kako drugi razmišljajo in živijo, to pa nam med drugim olajša navezovanje stikov z njimi v prihodnosti in še kaj.
Pomen glasbenega okusa
Kaj sledi začetnemu pozdravu, stisku roke in izmenjavi imen? Kako sklepamo prijateljstva in spoznavamo nove ljudi? To je zanimalo tudi psihologa Petra Rentfrowa in Samuela Goslinga z univerze v Texasu. Udeležence študije so razdelili v pare in jim naročili, da se morajo v naslednjih šestih tednih čim bolje spoznati. Po izsledkih je bila najbolj priljubljena tema pogovorov glasba, sledili so pogovor o knjigah, filmih, televiziji, nogometu in modi.
Zakaj prav z glasbo pogosto prebijamo led, navezujemo stike in spoznavamo drug drugega? Po znanstveni raziskavi je razlog preprost: večina ljudi meni, da zvrst glasbe, ki jo poslušamo, pove veliko o nas. Znanstveniki so se odločili preveriti, ali ta res zrcali osebnostne značilnosti, zato so udeležence še prosili, naj ocenijo osebnostne značilnosti določene osebe, ki je niso poznali, zgolj na podlagi seznama njenih desetih najljubših pesmi. Njihove ocene so nato primerjali s testi osebnosti, ki jih je vsak udeleženec opravil. Te se res precej ujemajo. Osebnostna poteza, ki so jo najbolj pravilno ocenili glede na seznam najbolj priljubljenih pesmi, je bila posameznikova pripravljenost na nova doživetja, sledili sta ekstravertiranost oziroma usmerjenost v zunanji svet ter čustvena trdnost. Zanimivo je, da glasbene preference le malo povedo o tem, ali je kdo vesten in natančen.
In kaj naj bi priljubljene melodije povedale o vas?
Kdor ima rad vokalno glasbo, torej tisto, kjer je v ospredju pevski glas, naj bi bil nagnjen k vasezaprtosti. Če se radi zazibate v country ritmih, v obzir vzemimo, da gre za ameriško študijo, kjer je ta zvrst glasbe zelo priljubljena, ste po vsej verjetnosti čustveno trden človek, kar je zanimivo, glede na to, da večina besedil govori o srčni bolečini. Vsi tisti, ki prisegate na jazz glasbo, se lahko potrepljate po prsih, saj v očeh drugih slovite kot intelektualci.
