Komentar Mateja Lahovnika: Nekoč in danes
V starem Egiptu so že pred tri tisoč leti gradili piramide in namakalne sisteme, stari Rimljani pa so gradili ceste. V današnji Sloveniji pa z vso najsodobnejšo gradbeno mehanizacijo nismo sposobni v razumnem roku zgraditi hitre ceste med Koroško na severu in Belo krajino na jugu.
Vsi se strinjajo, da bo imela hitra cesta zelo ugodne razvojne učinke, ker se bodo kraji ob njej zaradi tega razvijali veliko hitreje. Ta hitra cesta bi bila tudi za mnoge v Sloveniji in severno od nas najbližja pot na morje v Dalmacijo. Ko bodo še Avstrijci in Hrvati dogradili par kilometrov od meje do svojih avtocest, bo dejansko predstavljala pravi razvojni impulz za Koroško, Šaleško dolino, Zasavje, Dolenjsko in Belo krajino. Koroška je prometno veliko bolje povezana z Avstrijo kot pa s Slovenijo. Vožnja do Ljubljane skozi Hudo luknjo je za šoferje prava nočna mora.
Že dvajset let se o cestni povezavi severa in juga Slovenije veliko govori in malo naredi. Tudi sedaj je ministrica za infrastrukturo povedala, da bo v najboljšem primeru ta tretja razvojna os zgrajena do junija 2028, ampak je šef Darsa takoj dodal, da bo to mogoče le, če se ne bo kdo pritožil na katero od izdanih gradbenih dovoljenj. Tako so torej politiki že vnaprej povedali, da se bo verjetno izgradnja spet zamaknila nekam v prihodnost. Kakšna država smo, če oblast ne zna pojasniti, kdaj bo zagotovo zaključila neki projekt, za katerega pravi, da je prioriteten?!
Če bi stari Egipčani gradili piramide tako kot mi ceste, še danes ne bi bile zgrajene. Izgovor, da sodišča lahko zelo dolgo odločajo v različnih pritožbenih postopkih, ne more biti opravičilo. Če bi bila prava politična volja, da se takšen prioriteten projekt, kot je tretja razvojna os, pospeši in izvede v razumnem roku, bi država sprejela poseben zakon, tako kot ga je Cerarjeva vlada v primeru zasebnega projekta Magne, ki sploh ne bi smel biti prioriteten. Očitno bi pri nas namesto mlačnih politikov, ki se, če ne gre za njihove interese, kaj prida ne zganejo, tudi danes potrebovali kakšno Marijo Terezijo. Ta bi gotovo udarila po mizi in naredila red med uradniki.
