Kolumna Bojana Budje: Internetni

Tri desetletja so dovolj okrogla doba za vsakovrstne inventure. In teh v dneh, ko država Slovenija slavi svojih prvih 30 let samostojnega življenja, resnično ne manjka. Pod večino njih je kajpak podpisan nacionalni statistični urad, ki tako denimo sporoča, da mobilni telefon uporablja že kar 97 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih od 16 do 74 let. Pa to še ni vse: neverjetnih 81 odstotkov teh premore celo pametne telefone, penziči razumljivo bolj prisegajo na klasične napravice z manj gumbi in zapletenega klikanja. Da bo podoba popolnejša, dodajmo, kako si je še pred dvema desetletjema prenosni telefon lahko privoščilo le vsako peto gospodinjstvo. Temu primerno je imelo še leta 2004 dostop do interneta zgolj 47 odstotkov gospodinjstev, danes je takih več kot devet desetin.

Internet je postal vse. Zdi se, da nam je pomembnejši od kruha. In ne čudi me, da je splošna razširjenost širokopasovnih povezav v naši majhni deželici daleč nad eujevskim povprečjem. Ker je z internetom dostopno vse, nikomur ni treba riti premakniti niti za milimeter, samo mobiču nekaj vtipkaš in že imaš. V nekaj sekundah si zlahka nabereš tuje pameti v izobilju, z nekaj dodatne spretnosti jo potem brez večjih težav prodaš za svojo. Tako danes nastajajo šolske domače naloge, diplome, magisteriji, doktorati. Tudi novinarski prispevki, da pometem še pred svojim, našim pragom. Copy-paste, kopiraj in prilepi. Najbolj koristno navodilo in pravilo sedanjosti. Pa bržkone tudi prihodnosti. Še nikoli v zgodovini človeštva se ni toliko prepisovalo, plonkalo, kot da živimo v najbolj grebatorski civilizaciji in generaciji vseh časov. A pozor! Včeraj sem prebral, da so v Zagrebu že pripravili računalniško aplikacijo za preprečevanje prepisovanja med spletnim preverjanjem znanja študentov. Deluje tako, da samodejno blokira vse druge računalniške aplikacije in programe, celo digitalne bližnjice, skrbno pa spremlja tudi sleherni pogled ubogega študenta. Imenuje se Cheatless, zanjo pa da so se že zanimali strokovnjaki iz ZDA in Makedonije. Slovenci še ne.

Leta mi dopuščajo spomin v čase, ko smo znanje in informacije iskali v samoti in tihoti javnih knjižnic, čitalnic. Resda je kakšna po svetu tudi zgorela, spomnim se kraljeve aleksandrijske v starem Egiptu, ki je končala v pepelu. Danes se nič ne izgubi, nič ne zgori, vse, kar je naumilo človeštvo, kar so porodili čigar koli možgani, je na spletu. Si predstavljate, kakšen bi bil svet, če bi mu za en sam samcat dan ukradli internet? Tudi jaz ne.