Novice
NA EKS
Objavljeno 20. maj 2018 14.26 | Posodobljeno 21. maj 2018 13.19

Kolumna Gašperja Lubeja: Radi ga imamo

Boril se je kot lev in postal naš predsednik. To, kar si je vedno želel. Funkcija, ki mu je pisana na kožo.
Marsikaj je ušpičil, a smo mu vedno oprostili. FOTO: Dejan Javornik
Marsikaj je ušpičil, a smo mu vedno oprostili. Ko je pred 18 leti postal predsednik parlamenta, mu je šlo skoraj samo še navzgor. Dobro, tu in tam se kakšen zdrs zgodi tudi najboljšim socialdemokratom. Tudi njemu se je, ko je zamudil rok, v katerem bi lahko kot predsednik državnega zbora ustavno sodišče povprašal, ali je referendum o izbrisanih ustavno sporen. Naš častiti Borut je pač od nekdaj zaupal sodelavcem. Daljnega leta 2003 naj bi mu stroka rekla, da ni časovne panike, a ni bilo tako. Zelo se je kesal, ker je zamočil. Radi ga imamo. Oprostili smo mu.

Le pet let pozneje je močno ogrel naša srca. Dali smo mu več kot 30 odstotkov glasov. Borut Pahor je postal predsednik vlade. Ah, kako se je trudil, da bi previharil vse viharje krize! Domiselno si je pomagal s semaforjem reform v boju proti nesreči, ki je k nam, nič krivim, privihrala iz ultrakapitalistične tujine.

Takrat se je prvič zalomilo. Leta 2011 smo ga zatajili v klasični cankarjanski maniri. Privoščljivo smo se mu smejali, ko so ga v parlamentu zabrisali s premierskega prestola, za katerega je garal vse od 1990., ko se je kot prenoviteljski komunist prvič usedel v hram demokracije. Ko mu je bilo najtežje, sredi viharne krize, smo ga ponižali. Le najzvestejšim se je lahko zahvalil, da je na volitvah prilezel čez 10 odstotkov.

Ni kapituliral. Tudi zato ga imamo radi. Le leto po ponižanju je spet vstal. Boril se je kot lev in postal naš predsednik. To, kar si je vedno želel. Funkcija, ki mu je pisana na kožo. Marsikaj je ušpičil tudi kot predsednik, a smo mu vedno oprostili. Tudi pred pol leta, ko smo mu zaupali še drugi mandat. Le kako mu ga ne bi, ko pa se je v kampanji tako zelo iskreno pokesal za tistih nekaj grehov, ki se pač zgodijo tudi najboljšim socialdemokratom.

Boril se je kot lev in postal naš predsednik. To, kar si je vedno želel. Funkcija, ki mu je pisana na kožo.

Zelo ga imamo radi tudi zato, ker se spoštljivo spominja preteklosti, a nas venomer opozarja, naj gledamo v bodočnost. Tudi zato bodimo ogorčeni, če ga bodo še naprej blatili, ker je pač zaupal sodelavcem in ni prebral prav vsakega stavka, ki mu ga je, socialdemokratskemu premieru, ki nas je reševal pred viharno krizo, pošiljala Sova.

Dragi moji, ali se mora predsednik vlade res ukvarjati s strogo finančnimi vprašanji, recimo s tem, kako neki Iranec na račun v državno NLB prejme neka nakazila v vrednosti okrogle milijarde dolarjev? Res je sicer, da je bilo teh nakazil kar 9000, da je potem ta Iranec denar nakazal recimo prejemniku z imenom Superman in da je bila v namenu nakazila večkrat navedena Ana Karenina.

Toda kdo si upa ne zaploskati argumentu našega predsednika, da je presojo o pomembnosti poročil Sove zaupal svetovalcu za nacionalno varnost? In še moje, sicer laično mnenje: ali ni superlogično, da bi se moral s temi strogo finančnimi vprašanji ukvarjati finančni minister? Če ste že ogorčeni, potem pač 3. junija ne volite socialdemokratov, za katere znova tekmuje takratni finančni minister Franci Križanič. Našega Boruta pa lepo pustite na miru!

Radi ga imamo, ker ga imajo radi tudi v tujini. V EU ali Evropi ni tako težko biti priljubljen. Ves čas potekajo neki sestanki, in če se ves čas prijazno smejiš sogovornikom, jim malo polaskaš in znaš najti zlato sredino med različnimi interesi, potem si hitro v špici. A zanima me, koliko evropskih politikov se lahko pohvali z visokim ugledom v daljnem Iranu.

Uganili ste, ne prav veliko, a Borut je med njimi, kar dokazuje naslov članka iz novembra 2016: Pahorja doletela redka čast, da nagovori iranski parlament. Naš predsednik je ob takratnem obisku Irana dejal: »Odprtje slovenskega veleposlaništva v Iranu je simbolni in stvarni dokaz novega, srečnega in uspešnega sodelovanja med obema narodoma in državama.«

Ne samo to, naš Borut je s seboj pripeljal številno gospodarsko delegacijo, imel pa je tudi čast nagovoriti tamkajšnje poslance. »Za to so se gostitelji odločili v zadnjem hipu, in kot mi je dejal iranski zunanji minister, se ne spomni, kdaj bi imel nazadnje kakšen tuji voditelj to čast, da je nagovoril iransko nacionalno skupščino,« je dejal naš voditelj veliko pred tem, ko so se ga mediji z natolcevanjem lotili v milijardni iranski aferi.

Radi ga imamo. Marsikaj je ušpičil, a smo mu vedno oprostili. Ko se mu bo iztekel še drugi mandat, bomo jokali.
Deli s prijetelji