NA KOŽO
Privilegirane pokojnine
Pokojnina ne sme biti odvisna od dobre volje politike oziroma politično imenovanih komisij.
Odpri galerijo
Sedem poslancev Desusa in SMC je vložilo zakonski predlog, po katerem bi, tako kot nekaterim zaslužnim športnikom, še nekaterim drugim podelili privilegirano pokojnino. Privilegirane pokojnine bi dodeljevali za dosežke na področju kulture in raziskovalno-razvojne dejavnosti. Doplačilo, ki bi ga prejemali, bi kulturniku zagotavljalo, da prejme najvišjo možno pokojnino moškega, odmerjeno od najvišje pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe, od katere se ne bo plačevala dohodnina.
Vprašanje je, ali je takšen parcialni pristop reševanja posameznih zaslužnih upokojencev pošten in pravičen. Namesto da bi vladne stranke sistemsko pristopile k rešitvi problema, ker je vse več upokojencev na starost revežev, poskušajo parcialno reševati probleme enkrat zaslužnim športnikom, drugič zaslužnim kulturnikom, tretjič spet zaslužnim znanstvenikom.
Edina pravična sistemska rešitev je, da so pokojnine izključno odvisne od višine plačanih pokojninskih prispevkov v delovni dobi posameznika. To je tudi najboljši način, da se mlade motivira, da plačujejo pokojninske prispevke. Vse drugo pomeni delitev na prvo- in drugorazredne upokojence. Pokojnina ne sme biti privilegirana renta, odvisna od dobre volje politike oziroma raznih politično imenovanih komisij. Navsezadnje imamo zaslužne posameznike tudi v drugih poklicih. Mnogi zdravniki, bolničarji, gasilci in policisti tudi marsikdaj rešujejo življenja, pa ne pričakujejo privilegirane rente.
Praksa podeljevanja privilegiranih pokojnin ima na naših tleh dolgo brado. Borčevske pokojnine še vedno prejema nekaj več kot 6000 nekdanjih borcev NOB in kar okoli 10.000 njihovih družinskih članov. Ne potrebujemo novih izjem v pokojninskem sistemu za izbrance. Resen sistemski problem je, da bo zaradi poslabšanja pogojev upokojevanja kar dve tretjini zaposlenih, ki redno plačujejo prispevke, ob upokojitvi prejelo pokojnino pod pragom revščine. Razlika med najnižjo pokojnino za 40 let delovne dobe in socialno pomočjo pa je po novem samo še 168 evrov. Zato potrebujemo sistemsko rešitev problema in ne ad hoc rešitve za izbrance.
Vprašanje je, ali je takšen parcialni pristop reševanja posameznih zaslužnih upokojencev pošten in pravičen. Namesto da bi vladne stranke sistemsko pristopile k rešitvi problema, ker je vse več upokojencev na starost revežev, poskušajo parcialno reševati probleme enkrat zaslužnim športnikom, drugič zaslužnim kulturnikom, tretjič spet zaslužnim znanstvenikom.
Edina pravična sistemska rešitev je, da so pokojnine izključno odvisne od višine plačanih pokojninskih prispevkov v delovni dobi posameznika. To je tudi najboljši način, da se mlade motivira, da plačujejo pokojninske prispevke. Vse drugo pomeni delitev na prvo- in drugorazredne upokojence. Pokojnina ne sme biti privilegirana renta, odvisna od dobre volje politike oziroma raznih politično imenovanih komisij. Navsezadnje imamo zaslužne posameznike tudi v drugih poklicih. Mnogi zdravniki, bolničarji, gasilci in policisti tudi marsikdaj rešujejo življenja, pa ne pričakujejo privilegirane rente.
Praksa podeljevanja privilegiranih pokojnin ima na naših tleh dolgo brado. Borčevske pokojnine še vedno prejema nekaj več kot 6000 nekdanjih borcev NOB in kar okoli 10.000 njihovih družinskih članov. Ne potrebujemo novih izjem v pokojninskem sistemu za izbrance. Resen sistemski problem je, da bo zaradi poslabšanja pogojev upokojevanja kar dve tretjini zaposlenih, ki redno plačujejo prispevke, ob upokojitvi prejelo pokojnino pod pragom revščine. Razlika med najnižjo pokojnino za 40 let delovne dobe in socialno pomočjo pa je po novem samo še 168 evrov. Zato potrebujemo sistemsko rešitev problema in ne ad hoc rešitve za izbrance.
