NA KOŽO

Nov migrantski val

Lepše vreme avtomatično pomeni še večji pritisk na slovensko južno mejo.
Fotografija:
Odpri galerijo

Statistika policije o ilegalnih migracijah kaže na velik porast nezakonitih vstopov v Slovenijo. V prvih treh mesecih letošnjega leta se je število nezakonitih prehodov meje glede na začetek lanskega leta dvignilo za 203 odstotke. Zdi se, da postaja naša južna schengenska meja spet prepustna kot švicarski sir. V prvih treh mesecih leta je v Slovenijo prispelo 612 ilegalnih migrantov oziroma trikrat več kot lani. Lepše vreme pa avtomatično pomeni še večji pritisk na slovensko južno mejo. Navsezadnje bo bistveno enostavnejše tudi prečkanje reke Kolpe, ki je edina resnejša naravna ovira za vstop v Slovenijo. Očitno se je odprla nova južna migrantska pot, ki gre od Grčije prek Albanije, Črne gore vse do Velike Kladuše, ki je le 70 kilometrov oddaljena od slovenske meje. Pot iz Velike Kladuše prek Slovenije postaja glavna kopenska pot ilegalnih migrantov v EU. Največji porast migrantov je iz držav, kot sta Alžirija in Maroko, kjer sploh ni vojne. Večina migrantov takoj po prestopu slovenske meje zaprosi za azil, čeprav mnogi prihajajo iz držav, kjer sploh ni vojne, poleg tega pa jih veliko iz azilnega doma izgine neznano kam. V Nemčiji so pred kratkim objavili dva alarmantna podatka, ki kažeta, da bi bilo podcenjevanje novega nezakonitega migrantskega vala zelo nevarno tako z varnostnega kot tudi ekonomskega vidika. Z varnostnega vidika zato, ker je kar četrtina oseb, ki jih nemške oblasti obravnavajo kot nevarne ali sumljive islamske skrajneže, tudi prosilcev za azil. Dodatni nenadzorovani nezakoniti prihodi predstavljajo težko obvladljivo varnostno tveganje. Z ekonomskega vidika pa je zadeva problematična, ker je na primer v Nemčiji kar 8000 prosilcev za azil, ki so prejeli azil že v eni izmed drugih držav v Evropi. Očitno ne gre za begunce, ki iščejo politično zaščito, ampak bolj za ekonomske migrante. V takšnih razmerah bi bilo treba temeljito spremeniti azilno politiko tudi v Slovenijo, za kar pa Cerarjeva stranka ne kaže prav nobene volje. Poleg tega se postavlja vprašanje, ali je še smiselno privoliti v nekakšne kvote za razdelitev ekonomskih migrantov.

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Predstavitvene informacije