NA KOŽO
Komentar Mihe Šimnovca: Pokljuška žalostinka
Žalostno je, da že vrsto let ne premoremo niti toliko biatlonk, da bi med elito sestavili štafeto.
Odpri galerijo
Slovenski biatlonci in biatlonke niso kaj prida izkoristili (domnevne) prednosti domačega terena, ki jim ga je v preteklih dneh ponujala Pokljuka. Med vsemi našimi reprezentanti, ki so se podali v lov na točke svetovnega pokala, si jih je (trikrat) pritekel in pristreljal zgolj Jakov Fak, ki je tako znova reševal čast slovenskega biatlona.
Na 31-letnega asa iz Mrkopalja nad Reko se lahko praviloma vselej zanesemo in na tokratnem uvodu v novo sezono ni bilo nič drugače. Olimpijski podprvak iz letošnjega Pjongčanga je na Rudnem polju dokazal, da je tudi poolimpijsko tekmovalno zimo pričakal vrhunsko pripravljen, na koncu koncev ni veliko manjkalo, da bi se že na uvodni individualni preizkušnji, ki jo je končal na nehvaležnem četrtem mestu, zavihtel na zmagovalni oder.
Kljub temu Jakov ni bil povsem zadovoljen s seboj, prav ta samokritičnost pa ga bo ob trdem delu, ki ga je opravil v pripravljalnem obdobju, prej ali slej spet ponesla na želene stopničke. Kdo ve, morda se jih bo veselil že na naslednji postaji konec tedna v Hochfilznu. Če se za Faka ni treba bati, pa skrb vzbujajo predstave preostalih slovenskih »lovcev in lovk na smučeh«.
Če se z izjemo nekdanjega hrvaškega reprezentanta noben drug od naših ne more prebiti med dobitnike točk, ki jih v biatlonu prejme kar 40, in ne le 30 tekmovalcev kot v drugih zimskih panogah, je skrajni čas za alarm. Že zdavnaj pa bi morali odgovorni zagnati preplah zaradi ženske vrste, če ji lahko sploh tako rečemo. Da že vrsto let ne premoremo niti toliko biatlonk, da bi med elito sestavili štafeto, je pač žalostno; da se povrhu vsega nobena Slovenka pred domačimi navijači v sprintu ne uvrsti med šestdeseterico in s tem na zasledovalno preizkušnjo, še toliko bolj.
Zato bi si morali vsi, ki tako ali drugače delujejo v slovenskem biatlonu, nastaviti ogledalo in se vprašati, ali so v zadnjih letih naredili dovolj, da bi se stanje vendarle zasukalo na bolje. Matematika je preprosta: če namreč ne bo dovolj (konkurenčnih) domačih tekmovalcev in tekmovalk, tudi na tribunah ne bo prav veliko domačih gledalcev, nad čimer so se v minulih dneh znova precej na glas pritoževali tudi pokljuški prireditelji.
Na 31-letnega asa iz Mrkopalja nad Reko se lahko praviloma vselej zanesemo in na tokratnem uvodu v novo sezono ni bilo nič drugače. Olimpijski podprvak iz letošnjega Pjongčanga je na Rudnem polju dokazal, da je tudi poolimpijsko tekmovalno zimo pričakal vrhunsko pripravljen, na koncu koncev ni veliko manjkalo, da bi se že na uvodni individualni preizkušnji, ki jo je končal na nehvaležnem četrtem mestu, zavihtel na zmagovalni oder.
Žalostno je, da že vrsto let ne premoremo niti toliko biatlonk, da bi med elito sestavili štafeto.
Kljub temu Jakov ni bil povsem zadovoljen s seboj, prav ta samokritičnost pa ga bo ob trdem delu, ki ga je opravil v pripravljalnem obdobju, prej ali slej spet ponesla na želene stopničke. Kdo ve, morda se jih bo veselil že na naslednji postaji konec tedna v Hochfilznu. Če se za Faka ni treba bati, pa skrb vzbujajo predstave preostalih slovenskih »lovcev in lovk na smučeh«.
Če se z izjemo nekdanjega hrvaškega reprezentanta noben drug od naših ne more prebiti med dobitnike točk, ki jih v biatlonu prejme kar 40, in ne le 30 tekmovalcev kot v drugih zimskih panogah, je skrajni čas za alarm. Že zdavnaj pa bi morali odgovorni zagnati preplah zaradi ženske vrste, če ji lahko sploh tako rečemo. Da že vrsto let ne premoremo niti toliko biatlonk, da bi med elito sestavili štafeto, je pač žalostno; da se povrhu vsega nobena Slovenka pred domačimi navijači v sprintu ne uvrsti med šestdeseterico in s tem na zasledovalno preizkušnjo, še toliko bolj.
Zato bi si morali vsi, ki tako ali drugače delujejo v slovenskem biatlonu, nastaviti ogledalo in se vprašati, ali so v zadnjih letih naredili dovolj, da bi se stanje vendarle zasukalo na bolje. Matematika je preprosta: če namreč ne bo dovolj (konkurenčnih) domačih tekmovalcev in tekmovalk, tudi na tribunah ne bo prav veliko domačih gledalcev, nad čimer so se v minulih dneh znova precej na glas pritoževali tudi pokljuški prireditelji.
