Komentar Mateja Lahovnika: Podatki in problemi
Bizarno je, da se v informacijski dobi prepirajo o natančnosti podatkov o čakalnih dobah.
Odpri galerijo
Čakalne dobe v zdravstvu so realnost, zdravstveni minister in Nacionalni inštitut za javno zdravje pa se prepirata, ali so podatki o čakajočih točni ali ne. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje nedopustno dolgo na zdravljenje in prvi pregled v Sloveniji čaka prek 75.000 ljudi. Za paciente, ki predolgo čakajo na zdravstveni poseg, je prepiranje o tem, kako natančni so podatki, manj pomembno.
Bizarno je že to, da v informacijski dobi nosilci zdravstvene politike nimajo natančnih podatkov o čakalnih dobah. To samo kaže na neučinkovitost sistema. Potrebni pogoj za kakršne koli ukrepe v zdravstvu v korist pacientom je, da se vsi nosilci zdravstvene politike najprej soočijo z realnim stanjem. Predolge čakalne dobe so realnost in posledica tega, da se izvajalce v zdravstvu plačuje po odobrenem namesto izvedenem programu.
Dvojno plačevanje storitev s strani zavarovancev, najprej prek obveznega zavarovanja in nato še enkrat, da je storitev pravočasno opravljena pri zasebniku doma ali v tujini, je za mnoge že tudi realnost. Pacienti, ki nedopustno dolgo čakajo na poseg, kljub temu da plačujejo zdravstveno zavarovanje, bi morali dobiti avtomatično pravico, da opravijo storitev doma ali v tujini pri izvajalcu po svoji izbiri na račun ZZZS. Celovita reforma zdravstvenega sistema je nujna in bi morala temeljiti na večji prosti izbiri zavarovancev glede tega, kje in pri kom želijo opraviti storitev ter na večji konkurenci med izvajalci.
Namesto celovite reforme zdravstvenega sistema, ki bi temeljila na pravicah pacientov in ki bi izhajala iz njihovih potreb, je koalicija naredila le predlog spremembe financiranja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kar je odmik od bistva problema in odvračanje pozornosti od pravih težav. Z rokohitrsko ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, brez razmisleka, od kod bomo zagotovili denar, so naredili več škode kot koristi.
Navsezadnje upravni odbor ZZZS ob ukinjanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja že predlaga dvig obveznega pavšalnega prispevka, in to še preden je zakon o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja sploh zaživel.
Bizarno je, da se v informacijski dobi prepirajo o natančnosti podatkov o čakalnih dobah.
Bizarno je že to, da v informacijski dobi nosilci zdravstvene politike nimajo natančnih podatkov o čakalnih dobah. To samo kaže na neučinkovitost sistema. Potrebni pogoj za kakršne koli ukrepe v zdravstvu v korist pacientom je, da se vsi nosilci zdravstvene politike najprej soočijo z realnim stanjem. Predolge čakalne dobe so realnost in posledica tega, da se izvajalce v zdravstvu plačuje po odobrenem namesto izvedenem programu.
Dvojno plačevanje storitev s strani zavarovancev, najprej prek obveznega zavarovanja in nato še enkrat, da je storitev pravočasno opravljena pri zasebniku doma ali v tujini, je za mnoge že tudi realnost. Pacienti, ki nedopustno dolgo čakajo na poseg, kljub temu da plačujejo zdravstveno zavarovanje, bi morali dobiti avtomatično pravico, da opravijo storitev doma ali v tujini pri izvajalcu po svoji izbiri na račun ZZZS. Celovita reforma zdravstvenega sistema je nujna in bi morala temeljiti na večji prosti izbiri zavarovancev glede tega, kje in pri kom želijo opraviti storitev ter na večji konkurenci med izvajalci.
Namesto celovite reforme zdravstvenega sistema, ki bi temeljila na pravicah pacientov in ki bi izhajala iz njihovih potreb, je koalicija naredila le predlog spremembe financiranja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kar je odmik od bistva problema in odvračanje pozornosti od pravih težav. Z rokohitrsko ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, brez razmisleka, od kod bomo zagotovili denar, so naredili več škode kot koristi.
Navsezadnje upravni odbor ZZZS ob ukinjanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja že predlaga dvig obveznega pavšalnega prispevka, in to še preden je zakon o ukinitvi dopolnilnega zavarovanja sploh zaživel.
