NA EKS
Komentar Mateja Fisherja: Ženska z moško frizuro
Volilna pravica je bila ženskam dodeljena dokaj pozno, vendar upamo, da se ta enakopravnost v kratkem ne bo pojavila tudi pri frizerju.
Odpri galerijo
Alma Karlin je hodila po svoji poti. Foto: arhiv Pokrajinskega muzeja Celje
Bil je osmi marec in bil je pust. Prvega slavimo kot dan žena in drugega kot moško različico tega praznika, čeprav so dnevi okoli pusta povezani z različnimi šegami in verovanji. Kakor koli, ženske in moški imajo tako svoj praznik, posvečen spolu. Delitve glede na spol so že od nekdaj burile duhove in bile povod za marsikatero svajo, če že ne nestrinjanje. Težnja po izenačevanju žensk in moških je podobna kot politična delitev na desne in leve.
Nekateri tej delitvi pripisujejo neke minule čase, češ da danes v sodobnem svetu ta delitev nima več pomena. Nekateri tudi pravijo, da delitev na moške in ženske ni več aktualna, in imamo tudi tukaj še veliko vmesnih različic, ki stojijo ali padejo glede na zorni kot gledalca ali komentatorja.
Živimo pač v fluidnem svetu, kjer nič ni fiksno, pa naj začnemo pri identiteti in končamo pri spolu. Za nekatere ljudi in družbe so posamezne stvari nekoliko trdneje zabite v zavest, pri nekaterih pa ne. Lepo je nekoč eden od znanih svetovnih popotnikov opisal družbo v Argentini. Kot pravi, lahko tam zamenjaš ženo, vero, avto, tudi spol, vendar nikoli ne smeš zamenjati nogometnega kluba, za katerega navijaš. Vsi nimamo enakega vrstnega reda vrednot.
Tudi tako opevana antična demokracija, po kateri se še danes marsikdo zgleduje in jo jemlje kot ideal enakosti, je imela majhno napako. Tam so v debati sodelovali enakopravno in argument je bil tisti, ki je prevladal nad funkcijo. Vendar so bili iz te enakopravnosti izvzeti otroci, ženske in sužnji oziroma tisti, ki niso lastniki česa. Šele tedaj, ko se teh nekaj segmentov družbe izvzame, se sestanejo enaki.
Boj za enakopravnost med spoloma je dolg, kot je dolga zgodovina. Da današnja enakopravnost ni tako samoumevna, kot se zdi, nam kažejo podatki o volilni pravici žensk. Čeprav iz preteklosti poznamo velike vladarice, tudi na območju današnje Slovenije, je enakopravnost žensk, ki naj bi se v prvi vrsti izražala skozi volilno pravico, veliko mlajša.
Res je, da je znamenita Barbara Celjska vladala že v 15. stoletju, vendar so v naših krajih ženske dobile volilno pravico šele po drugi svetovni vojni. V Savdski Arabiji pa lani. Pa ne gre zgolj za volilno pravico in praznovanje dneva žena. Samostojno pojavljanje v javnosti je bilo prav tako še nedolgo tega povezano s posameznimi predsodki. Spodobilo se je, da gre ženska z moškim kot tele za kravo, sama pa ne, predvsem zvečer in na zabavo. Pojav diskotek je mogoče prvi velik premik k splošni osvoboditvi žensk.
Nekoč so bile terme in tako imenovani grand hoteli tisti prostor, kamor je lahko šla ženska sama ali s prijateljico in tam ostala nekaj dni ali tednov. Disko pa je bil prostor, kamor je lahko prišla ženska sama ali s prijateljico in tam plesala. Prav pojav diskotek nas je osvobodil plesanja v paru. Plesalo se je samostojno. Tam so vsi skupaj.
Tudi v železnih časih so bile izjeme ali izjemne ženske, ki so pred vsemi nosile hlače in si same določale poti, kam gredo. Alma Karlin, Ita Rina in še jih je, so bile tiste, ki so šle po svoje. Njihova pot je bila nekaterim navdih, nekaterim pa razlog za zgražanje. Kako si upa, kako lahko in podobne so letele po navadi s strani tistih, ki si želijo osvoboditev, a si hkrati sami vežejo uzde.
Pa pride človek k frizerju. Pri frizerju, in to pri vsakem, je ženska frizura vedno dražja od moške. To lahko pomeni zgolj dvoje. Kvantitativno, da imajo ženske več las ali večjo glavo, kvalitativno pa, da se frizer za žensko frizuro bolj potrudi. Ko pogledamo statistiko, hodijo ženske večkrat k frizerju, in manj je gologlavih.
Po neki ekonomski logiki bi veljalo, da imajo kot boljše stranke več zbranih milj in nižje cene od moških. Pa ni tako. Iz vsega skupaj sklepamo zgolj to, da se frizer za žensko bolj potrudi. Volilna pravica je bila ženskam dodeljena dokaj pozno, vendar upamo, da se ta enakopravnost v kratkem ne bo pojavila tudi pri frizerju.
Da bi frizerji znižali cene ženskih frizur in jih izenačili z moškimi. Posledično se bodo pri ženskah manj trudili in dobili bomo družbo, ko bodo ženske hodile naokoli z moškimi frizurami. Mogoče si tovrstne enakopravnosti ne želimo. Ker bo svet bolj grd, kot je zdaj.
Volilna pravica je bila ženskam dodeljena dokaj pozno, vendar upamo, da se ta enakopravnost v kratkem ne bo pojavila tudi pri frizerju.
Nekateri tej delitvi pripisujejo neke minule čase, češ da danes v sodobnem svetu ta delitev nima več pomena. Nekateri tudi pravijo, da delitev na moške in ženske ni več aktualna, in imamo tudi tukaj še veliko vmesnih različic, ki stojijo ali padejo glede na zorni kot gledalca ali komentatorja.
Živimo pač v fluidnem svetu, kjer nič ni fiksno, pa naj začnemo pri identiteti in končamo pri spolu. Za nekatere ljudi in družbe so posamezne stvari nekoliko trdneje zabite v zavest, pri nekaterih pa ne. Lepo je nekoč eden od znanih svetovnih popotnikov opisal družbo v Argentini. Kot pravi, lahko tam zamenjaš ženo, vero, avto, tudi spol, vendar nikoli ne smeš zamenjati nogometnega kluba, za katerega navijaš. Vsi nimamo enakega vrstnega reda vrednot.
Ženska frizura je vedno dražja od moške.
Tudi tako opevana antična demokracija, po kateri se še danes marsikdo zgleduje in jo jemlje kot ideal enakosti, je imela majhno napako. Tam so v debati sodelovali enakopravno in argument je bil tisti, ki je prevladal nad funkcijo. Vendar so bili iz te enakopravnosti izvzeti otroci, ženske in sužnji oziroma tisti, ki niso lastniki česa. Šele tedaj, ko se teh nekaj segmentov družbe izvzame, se sestanejo enaki.
Boj za enakopravnost med spoloma je dolg, kot je dolga zgodovina. Da današnja enakopravnost ni tako samoumevna, kot se zdi, nam kažejo podatki o volilni pravici žensk. Čeprav iz preteklosti poznamo velike vladarice, tudi na območju današnje Slovenije, je enakopravnost žensk, ki naj bi se v prvi vrsti izražala skozi volilno pravico, veliko mlajša.
Res je, da je znamenita Barbara Celjska vladala že v 15. stoletju, vendar so v naših krajih ženske dobile volilno pravico šele po drugi svetovni vojni. V Savdski Arabiji pa lani. Pa ne gre zgolj za volilno pravico in praznovanje dneva žena. Samostojno pojavljanje v javnosti je bilo prav tako še nedolgo tega povezano s posameznimi predsodki. Spodobilo se je, da gre ženska z moškim kot tele za kravo, sama pa ne, predvsem zvečer in na zabavo. Pojav diskotek je mogoče prvi velik premik k splošni osvoboditvi žensk.
Nekoč so bile terme in tako imenovani grand hoteli tisti prostor, kamor je lahko šla ženska sama ali s prijateljico in tam ostala nekaj dni ali tednov. Disko pa je bil prostor, kamor je lahko prišla ženska sama ali s prijateljico in tam plesala. Prav pojav diskotek nas je osvobodil plesanja v paru. Plesalo se je samostojno. Tam so vsi skupaj.
Alma Karlin je hodila po svoji poti. Foto: arhiv Pokrajinskega muzeja Celje
Tudi v železnih časih so bile izjeme ali izjemne ženske, ki so pred vsemi nosile hlače in si same določale poti, kam gredo. Alma Karlin, Ita Rina in še jih je, so bile tiste, ki so šle po svoje. Njihova pot je bila nekaterim navdih, nekaterim pa razlog za zgražanje. Kako si upa, kako lahko in podobne so letele po navadi s strani tistih, ki si želijo osvoboditev, a si hkrati sami vežejo uzde.
Pa pride človek k frizerju. Pri frizerju, in to pri vsakem, je ženska frizura vedno dražja od moške. To lahko pomeni zgolj dvoje. Kvantitativno, da imajo ženske več las ali večjo glavo, kvalitativno pa, da se frizer za žensko frizuro bolj potrudi. Ko pogledamo statistiko, hodijo ženske večkrat k frizerju, in manj je gologlavih.
Po neki ekonomski logiki bi veljalo, da imajo kot boljše stranke več zbranih milj in nižje cene od moških. Pa ni tako. Iz vsega skupaj sklepamo zgolj to, da se frizer za žensko bolj potrudi. Volilna pravica je bila ženskam dodeljena dokaj pozno, vendar upamo, da se ta enakopravnost v kratkem ne bo pojavila tudi pri frizerju.
Da bi frizerji znižali cene ženskih frizur in jih izenačili z moškimi. Posledično se bodo pri ženskah manj trudili in dobili bomo družbo, ko bodo ženske hodile naokoli z moškimi frizurami. Mogoče si tovrstne enakopravnosti ne želimo. Ker bo svet bolj grd, kot je zdaj.
