NA OKO
Kolumna Miše Terček: Zgodbe mavričnega mesta
Člani iste družine se redko rodijo pod isto streho. Še posebno v San Franciscu na naslovu Barbary Lane 28.
Odpri galerijo
Mary Ann Singleton in Anna Madrigal med obujanjem spominov in kajenjem marihuane FOTOGRAFIJI: Netflix
Na svetu ni veliko mest, kot je San Francisco v Kaliforniji. Slednje ni znano po svoji velikosti (danes tam živi slab milijon prebivalcev), turizmu ali bogati arhitekturni zgodovini, temveč po odprtosti, sprejemanju, različnosti in družbeni progresivnosti.
Od šestdesetih let naprej je San Francisco, sicer opevan v številnih svetovno znanih pesmih, postal mavrično mesto – torej prostor svobode, hipijev in populacije LGBT+. O vtisih iz tega kalifornijskega kraja pa niso prepevali zgolj glasbeniki, temveč so ga opisovali pisatelji, tudi v našem primeru, saj je danes 75-letni ameriški pisatelj Armistead Maupin napisal prvo v seriji devetih romanov z naslovom Tales of the City (Zgodbe mesta). Te pa so nato služile kot podlaga za scenarij istoimenske mini TV-serije iz leta 1993.
Nadaljevanja so sledila leta 1998 (More Tales of the City) in Further Tales of the City (2001). In to nas pripelje do današnjih dni, ko je Netflix prejšnji mesec to serijo obudil, jo moderniziral in predstavil novim generacijam. Nekatere like je obdržal od prej, nekatere pa dodal, da bi serijo približal mlajšim gledalcem. A eno je ostalo – mesto San Francisco in famozna hiša v ulici Barbary Lane 28.
Serija ponuja deset novih epizod, ki so jih režirali različni režiserji, zgodba pa se začne tam, kjer se je v preteklih sezonah končala – Mary Ann Singleton se po 23 letih vrne v San Francisco, saj »gospodarica«, nekakšna mama vsem tam živečim svobodnim dušam, Anna Madrigal praznuje častitljivih 90 let. Mary Ann je na svoje divje in svobodne korenine že rahlo pozabila, saj je njeno življenje danes povsem drugačno, urejeno po bolj tradicionalnih tirnicah. S seboj pripelje tudi moža, zadrtega odvetnika, ki mu je San Francisco in vse, kar ponuja, tuj in se v njem ne počuti najbolje, Mary Ann pa prav tu vnovič oživi in svoj postanek, ki naj bi sicer trajal le nekaj dni, podaljša za ... ja, za nedoločen čas, saj svojemu možu pove, naj odide domov brez nje. Temu pozneje sledi ločitev, a naj vam ne izdamo preveč iz vsebinske plati.
Serija Mestne zgodbe je polna ekscentričnih likov ter oseb, ki se ne obremenjujejo s svojim spolom in spolno usmerjenostjo ter živijo življenje po svojih načelih. Hiša na naslovu Barbary Lane 28 pa ima kulten status, saj se je tam oblikovala skupnost, ki jo vežejo ne zgolj podobni svetovnonazorski pogledi na družbo, temveč tudi prijateljski in partnerski odnosi. Prav Mary Ann, ki je poleg staroste Anne Madrigal osrednji lik v seriji, se ne more otresti nostalgije svojih starih prijateljev in ljubimcev, obenem pa je zdaj (v malo zrelejših letih) manj zaupljiva in zaletava, kot je bila nekoč, ko je še z vsemi živela pod isto streho.
Nekaj nastopajočih je sicer portretiranih kanček »televizijsko« stereotipno, denimo gejevski par Ben in Michael, pa obvezen lik kričečega dragqueena in podobno. A najbrž vse skupaj v dobri veri, da bi serija dosegla širše gledalstvo. Presenetljivo sodobne pa so teme, ki jih (včasih v ospredju, drugič bolj obrobno) obravnavajo v seriji, saj se ukvarjajo s številnimi vprašanji družbe, spola in skupnosti ter drugimi tabu temami, ki jih predstavijo na zelo ljudski in neobremenjen način.
No, kakšno zagonetko poskušajo rešiti kar tako na prvo žogo oziroma kanček nerodno, a ne moremo mimo dejstva, da je pohvalna že obravnava, ki je dokaz truda, da poskušajo scenarij prilagoditi letu 2019. To se vidi predvsem v liku mlade Shawne, ki se identificira kot kvir (queer) in sebe šele dodobra odkriva skozi različne izkušnje.
Ena od rdečih niti v seriji je ta, da Shawna ne ve, da Mary Ann v resnici ni njena biološka mati, čeprav so ji to pripovedovali že od mladih nog. Mary Ann nato pri svojih starih prijateljih išče nasvete, ali je prav, da ji pove resnico, ali ne. Vzporedno pa sledimo zgodbi, kdo izsiljuje »gospodarico« Anno Madrigal – neimenovana oseba, ki pozna njeno skrivnost, želi namreč izsiliti, da ji proda znamenito hišo.
Kakšna od epizod bo sicer bolj spominjala na limonado (predvsem nekateri popreproščeni dialogi) kakor na poglobljeno zgodbo, a je vredno potrpeti do konca. Ob končanem ogledu celotne serije se mi zdi za zaključek najprimernejša misel iz znane knjige Jonathan Livingston Galeb, in sicer da se člani iste družine redko rodijo pod isto streho. Še posebno v San Franciscu na naslovu Barbary Lane 28, ki je dom vseh tistih, ki se ne najdejo drugje.
Člani iste družine se redko rodijo pod isto streho. Še posebno v San Franciscu na naslovu Barbary Lane 28.
Od šestdesetih let naprej je San Francisco, sicer opevan v številnih svetovno znanih pesmih, postal mavrično mesto – torej prostor svobode, hipijev in populacije LGBT+. O vtisih iz tega kalifornijskega kraja pa niso prepevali zgolj glasbeniki, temveč so ga opisovali pisatelji, tudi v našem primeru, saj je danes 75-letni ameriški pisatelj Armistead Maupin napisal prvo v seriji devetih romanov z naslovom Tales of the City (Zgodbe mesta). Te pa so nato služile kot podlaga za scenarij istoimenske mini TV-serije iz leta 1993.
Nadaljevanja so sledila leta 1998 (More Tales of the City) in Further Tales of the City (2001). In to nas pripelje do današnjih dni, ko je Netflix prejšnji mesec to serijo obudil, jo moderniziral in predstavil novim generacijam. Nekatere like je obdržal od prej, nekatere pa dodal, da bi serijo približal mlajšim gledalcem. A eno je ostalo – mesto San Francisco in famozna hiša v ulici Barbary Lane 28.
Mary Ann Singleton in Anna Madrigal med obujanjem spominov in kajenjem marihuane FOTOGRAFIJI: Netflix
Serija ponuja deset novih epizod, ki so jih režirali različni režiserji, zgodba pa se začne tam, kjer se je v preteklih sezonah končala – Mary Ann Singleton se po 23 letih vrne v San Francisco, saj »gospodarica«, nekakšna mama vsem tam živečim svobodnim dušam, Anna Madrigal praznuje častitljivih 90 let. Mary Ann je na svoje divje in svobodne korenine že rahlo pozabila, saj je njeno življenje danes povsem drugačno, urejeno po bolj tradicionalnih tirnicah. S seboj pripelje tudi moža, zadrtega odvetnika, ki mu je San Francisco in vse, kar ponuja, tuj in se v njem ne počuti najbolje, Mary Ann pa prav tu vnovič oživi in svoj postanek, ki naj bi sicer trajal le nekaj dni, podaljša za ... ja, za nedoločen čas, saj svojemu možu pove, naj odide domov brez nje. Temu pozneje sledi ločitev, a naj vam ne izdamo preveč iz vsebinske plati.
Serija Mestne zgodbe je polna ekscentričnih likov ter oseb, ki se ne obremenjujejo s svojim spolom in spolno usmerjenostjo ter živijo življenje po svojih načelih. Hiša na naslovu Barbary Lane 28 pa ima kulten status, saj se je tam oblikovala skupnost, ki jo vežejo ne zgolj podobni svetovnonazorski pogledi na družbo, temveč tudi prijateljski in partnerski odnosi. Prav Mary Ann, ki je poleg staroste Anne Madrigal osrednji lik v seriji, se ne more otresti nostalgije svojih starih prijateljev in ljubimcev, obenem pa je zdaj (v malo zrelejših letih) manj zaupljiva in zaletava, kot je bila nekoč, ko je še z vsemi živela pod isto streho.
Nekaj nastopajočih je sicer portretiranih kanček »televizijsko« stereotipno, denimo gejevski par Ben in Michael, pa obvezen lik kričečega dragqueena in podobno. A najbrž vse skupaj v dobri veri, da bi serija dosegla širše gledalstvo. Presenetljivo sodobne pa so teme, ki jih (včasih v ospredju, drugič bolj obrobno) obravnavajo v seriji, saj se ukvarjajo s številnimi vprašanji družbe, spola in skupnosti ter drugimi tabu temami, ki jih predstavijo na zelo ljudski in neobremenjen način.
No, kakšno zagonetko poskušajo rešiti kar tako na prvo žogo oziroma kanček nerodno, a ne moremo mimo dejstva, da je pohvalna že obravnava, ki je dokaz truda, da poskušajo scenarij prilagoditi letu 2019. To se vidi predvsem v liku mlade Shawne, ki se identificira kot kvir (queer) in sebe šele dodobra odkriva skozi različne izkušnje.
Shawna v objemu očeta Briana
Ena od rdečih niti v seriji je ta, da Shawna ne ve, da Mary Ann v resnici ni njena biološka mati, čeprav so ji to pripovedovali že od mladih nog. Mary Ann nato pri svojih starih prijateljih išče nasvete, ali je prav, da ji pove resnico, ali ne. Vzporedno pa sledimo zgodbi, kdo izsiljuje »gospodarico« Anno Madrigal – neimenovana oseba, ki pozna njeno skrivnost, želi namreč izsiliti, da ji proda znamenito hišo.
Kakšna od epizod bo sicer bolj spominjala na limonado (predvsem nekateri popreproščeni dialogi) kakor na poglobljeno zgodbo, a je vredno potrpeti do konca. Ob končanem ogledu celotne serije se mi zdi za zaključek najprimernejša misel iz znane knjige Jonathan Livingston Galeb, in sicer da se člani iste družine redko rodijo pod isto streho. Še posebno v San Franciscu na naslovu Barbary Lane 28, ki je dom vseh tistih, ki se ne najdejo drugje.
