NA EKS
Dejan Vodovnik: Note, menstruacija in zapravljanje
Odpri galerijo
Simbolična fotografija. FOTO: Getty Images/istockphoto
Kar je res, je res! Ženske se lahko za svoje zapravljanje in impulzivne nakupe obtožijo »tisti čas v mesecu«. Raziskovalci so namreč prišli do spoznanja, da naj bi se deset dni pred menstruacijo ženske pogosteje odpravile po nakupih, je pisalo v prispevku angleškega BBC.
To je ugotovila raziskovalka Karen Pine z univerze v Hertfordshiru, ki je v svojo raziskavo vključila 443 žensk, starih od 18 do 50 let. Ugotovila je, da se je skoraj dve tretjini od skupno 153 žensk, ki so bile v času raziskave v zadnjem stadiju menstrualnega ciklusa, odločilo za impulziven nakup, večinoma pa so kupovale nakit, ličila in visoke pete. Mnoge med njimi so se pozneje počutile krive.
Glasba? Dejstvo je, da so vpliv glasbe na človekovo razpoloženje in počutje spoznale in uporabljale številne stare civilizacije. Tudi sodobne raziskave potrjujejo, da glasba, se pravi ritem, melodija in vibracija zvokov, lahko preoblikuje snov v prostoru in času, jo torej prestrukturira.
Zdaj pa v konkretno sedanjost! Že pogled na množico na ulici nam pove, da je poslušanje glasbe med vsakdanjimi opravki že zdavnaj postalo nekaj samoumevnega. S predvajalnikom glasbe očitno preživimo precej časa, zato se je nakupa treba lotiti po premisleku, kaj pravzaprav hočemo od njega.
Takole na oko bi bilo mogoče trditi, da s slušalkami v ušesih živi skoraj četrtina celotnega prebivalstva, predvsem v urbanih okoljih, pa tudi druge ugotovitve v zvezi s poslušanjem glasbe na poti niso nič manj neverjetne. Nekatere raziskave v Veliki Britaniji in Nemčiji so pokazale, da vsak deseti uporabnik prenosnega predvajalnika glasbe tega posluša vsaj dve uri na dan, kar pomeni, da s slušalkami v ušesih preživi več časa, kot ga za pogovor porabi povprečen zakonski par.
In smo pri povezavi med glasbo in zapravljanjem.
Za nekatere je sklicevanje na ugotovitve o dobrodelnem učinku glasbe na razpoloženje potrošnikov nesmiselno, za vse več gospodarstvenikov pa postaja nesporno dejstvo.
Že pred časom so po svetu spoznali, da se z glasbo lahko ustvari razpoloženje in vzpostavi neverbalna komunikacija, odnos. Zato ni nič nenavadnega, da je glasba v sodobnem svetu postala glavni sestavni del t. i. consumer marketinga, in sicer na področju prodaje in oglaševanja.
Glasba, predvajana v ozadju, tako da se je nepozoren potrošnik niti ne zaveda, lahko vpliva na količino časa in vsoto denarja, ki ga potrošnik nameni nakupu (po nekaterih raziskavah celo do 38 odstotkov). Nezavedno vpliva na vtis, ki si ga kupec ustvari o trgovini, blagovnici ali podjetju. Če je izbira glasbe skrbna (posebno izbrana za točno določeno ciljno potrošniško skupino), se kupec v trgovini sprosti, počuti prijetno in domače, zato v trgovini ostane dlje kot sicer, ugotavljajo raziskave. Eden od primerov prihaja iz ameriške verige trgovin z ženskim spodnjim perilom Victoria's Secret. V teh trgovinah predvajajo klasično glasbo. Z njo si pomagajo pri ustvarjanju prestižne podobe, kar skupaj s kakovostjo postrežbe strank pripelje do višjih marž in dobička. V verigi trgovin, namenjeni športu, Nike Town pa so se na podlagi raziskav odločili za energično glasbo; tako, ki spodbuja h gibanju. Sodobna plesna glasba pripomore k ustvarjanju aktivne, športne atmosfere; v tej verigi trgovin so šli celo tako daleč, da strankam omogočajo izdelavo t. i. svoje glasbene playliste.
Primerov odnosa med aktualnim trenutkom in glasbo pa je še nekaj. Tudi v gostinskih lokalih. Še zlasti na območju Slovenije. To, da so v številnih natakarji in natakarice sami sebi namen, postaja kar že očitno, ko jih je mogoče opaziti, kako za točilnim pultom pošiljajo esemese, preverjajo sporočila po mobilnikih ali celo telefonirajo in se ob tem še celo smehljajo, namesto da bi stopili do gosta in ga nemara celo pobarali, »kaj bi sploh rad«. To, da v nekaterih lokalih glasba (všečna zgolj natakarjem) hrumi iz zvočnikov tako glasno, da človek komajda sliši samega sebe, kaj šele, da bi natakarica slišala naročilo, pa je tako ali tako le še en kamenček tega mozaika.
Takle je pač današnji čas. Eni z glasbo privabljajo, drugi odganjajo. Ne glede, ali je »tisti čas v mesecu« ali ne.
To je ugotovila raziskovalka Karen Pine z univerze v Hertfordshiru, ki je v svojo raziskavo vključila 443 žensk, starih od 18 do 50 let. Ugotovila je, da se je skoraj dve tretjini od skupno 153 žensk, ki so bile v času raziskave v zadnjem stadiju menstrualnega ciklusa, odločilo za impulziven nakup, večinoma pa so kupovale nakit, ličila in visoke pete. Mnoge med njimi so se pozneje počutile krive.
Glasba? Dejstvo je, da so vpliv glasbe na človekovo razpoloženje in počutje spoznale in uporabljale številne stare civilizacije. Tudi sodobne raziskave potrjujejo, da glasba, se pravi ritem, melodija in vibracija zvokov, lahko preoblikuje snov v prostoru in času, jo torej prestrukturira.
Zdaj pa v konkretno sedanjost! Že pogled na množico na ulici nam pove, da je poslušanje glasbe med vsakdanjimi opravki že zdavnaj postalo nekaj samoumevnega. S predvajalnikom glasbe očitno preživimo precej časa, zato se je nakupa treba lotiti po premisleku, kaj pravzaprav hočemo od njega.
S slušalkami v ušesih živi skoraj četrtina celotnega prebivalstva. FOTO: Pinterest
Takole na oko bi bilo mogoče trditi, da s slušalkami v ušesih živi skoraj četrtina celotnega prebivalstva, predvsem v urbanih okoljih, pa tudi druge ugotovitve v zvezi s poslušanjem glasbe na poti niso nič manj neverjetne. Nekatere raziskave v Veliki Britaniji in Nemčiji so pokazale, da vsak deseti uporabnik prenosnega predvajalnika glasbe tega posluša vsaj dve uri na dan, kar pomeni, da s slušalkami v ušesih preživi več časa, kot ga za pogovor porabi povprečen zakonski par.
In smo pri povezavi med glasbo in zapravljanjem.
Za nekatere je sklicevanje na ugotovitve o dobrodelnem učinku glasbe na razpoloženje potrošnikov nesmiselno, za vse več gospodarstvenikov pa postaja nesporno dejstvo.
Že pred časom so po svetu spoznali, da se z glasbo lahko ustvari razpoloženje in vzpostavi neverbalna komunikacija, odnos. Zato ni nič nenavadnega, da je glasba v sodobnem svetu postala glavni sestavni del t. i. consumer marketinga, in sicer na področju prodaje in oglaševanja.
V eni od trgovskih verig so šli celo tako daleč, da strankam omogočajo izdelavo t. i. svoje glasbene playliste.
Glasba, predvajana v ozadju, tako da se je nepozoren potrošnik niti ne zaveda, lahko vpliva na količino časa in vsoto denarja, ki ga potrošnik nameni nakupu (po nekaterih raziskavah celo do 38 odstotkov). Nezavedno vpliva na vtis, ki si ga kupec ustvari o trgovini, blagovnici ali podjetju. Če je izbira glasbe skrbna (posebno izbrana za točno določeno ciljno potrošniško skupino), se kupec v trgovini sprosti, počuti prijetno in domače, zato v trgovini ostane dlje kot sicer, ugotavljajo raziskave. Eden od primerov prihaja iz ameriške verige trgovin z ženskim spodnjim perilom Victoria's Secret. V teh trgovinah predvajajo klasično glasbo. Z njo si pomagajo pri ustvarjanju prestižne podobe, kar skupaj s kakovostjo postrežbe strank pripelje do višjih marž in dobička. V verigi trgovin, namenjeni športu, Nike Town pa so se na podlagi raziskav odločili za energično glasbo; tako, ki spodbuja h gibanju. Sodobna plesna glasba pripomore k ustvarjanju aktivne, športne atmosfere; v tej verigi trgovin so šli celo tako daleč, da strankam omogočajo izdelavo t. i. svoje glasbene playliste.
Primerov odnosa med aktualnim trenutkom in glasbo pa je še nekaj. Tudi v gostinskih lokalih. Še zlasti na območju Slovenije. To, da so v številnih natakarji in natakarice sami sebi namen, postaja kar že očitno, ko jih je mogoče opaziti, kako za točilnim pultom pošiljajo esemese, preverjajo sporočila po mobilnikih ali celo telefonirajo in se ob tem še celo smehljajo, namesto da bi stopili do gosta in ga nemara celo pobarali, »kaj bi sploh rad«. To, da v nekaterih lokalih glasba (všečna zgolj natakarjem) hrumi iz zvočnikov tako glasno, da človek komajda sliši samega sebe, kaj šele, da bi natakarica slišala naročilo, pa je tako ali tako le še en kamenček tega mozaika.
Takle je pač današnji čas. Eni z glasbo privabljajo, drugi odganjajo. Ne glede, ali je »tisti čas v mesecu« ali ne.
