Domen Mal
NA KOŽO
Objavljeno 12. april 2018 22.25 | Posodobljeno 12. april 2018 18.47

1 na uro

Ključne besede: komentar
Vem, da radar nima pameti, imeli pa bi jo lahko vsekakor tisti, ki ga upravljajo.
Številke so vedno relativne. En kilometer do Marsa je omembe nevredna kapljica v ocean, 500 metrov do doma, ko vas, po domače, tišči srat, pa skoraj nepremagljiva ovira. Saj ste menda kdaj drobencljaje stiskali rit in s široko odprtimi očmi odštevali korake do domačega praga?
Podobno je pri hitrosti. Če divjate po avtocesti 200 na uro ali 201, je vseeno, ubijete lahko najmanj sebe, na večjo žalost pa še koga. Pri nizkih hitrostih pa to vendarle ne drži. Če boste peljali 30 na uro ali pa 31 in pri tem zbili pešca, poškodbe ne bodo hujše. Ampak ne gre za to, da se v kogar koli zaletite. Gre za to, kje vas lovijo na radar.
Redko boste tarča provide na avtocesti, pa čeprav bi si to zaslužili, sploh kadar izsiljujete druge voznike, kje pa, davkoplačevalce se tam, kjer ni šol, vrtcev ali stanovanjskih skupnosti, j... z neživljenjskimi omejitvami na 30 ali 40 km/h. Na primer pri Grosupljem, kjer se cesta izvije iz naseljca (dobesedno par hiš) in lenobno vijugasto nadaljuje raz polja in skozi hosto proti križišču pri tovarni fasad. To cesto nas kopica v jutranji konici uporabi za obvoznico, ker se na avtocesti pač stoji. Kar menda ni protizakonito? Ampak to so pogruntali tudi grosupeljski redarji (definicija redarja: mestni ali lokalni šerif z manjvrednostnimi kompleksi iz otroštva, ki ga ne mara niti policaj) in v gozdičku sredi ničesar postavili radar. Ker tam, dva metra pred tablo, ki označuje konec naselja, še vedno velja omejitev 40 km/h.
Za to pogosto kontrolo vsi vemo in znižamo hitrost. Pa ne z dvestotke na 40, ampak z recimo povsem ležernih 55 ali 50 na 40. Zadnjič pa mi ni ratalo in se mi je rdeče poblisnilo, sem takoj vedel, da sem v riti. Nisem pa slutil, da za famozen 1 km/h! Po odbitju tolerance so mi namreč poslali položnico, da sem namesto 40 na uro vozil 41. Kar je na koncu pomenilo 40 – namreč evrov (k sreči polovičke še niso ukinili).
Vem, da radar nima pameti, imeli pa bi jo lahko tisti, ki ga upravljajo. In modro življenjsko presodili, ali sem s tistim kilometrom viška ogrozil življenje … saj ne vem, koga. Smrekovega lubadarja?
Deli s prijetelji