Žrtve je pokončal v podzemni železnici

Ko je lani upokojeni londonski detektiv Geoff Platt izdal knjigo o serijskem morilcu Kieranu Patricku Kellyju, mu je pripisal 18 umorov. Toda kmalu so ga začeli klicati svojci umrlih, ki naj bi nepričakovano storili samomor na podzemni železnici. Danes detektiv Platt sklepa, da bi lahko Kelly porinil pod vlak ali do smrti porezal najmanj 31 ljudi.

Kelly se je rodil leta 1923 na Irskem, po vojni se je 1953. s prijateljem Christyjem Smithom odpravil v London na kronanje kraljice Elizabete II. Po popivanju in zabavi z londonskimi lahkoživkami sta se prijatelja znašla na postaji podzemne železnice Stockwell v južnem Londonu; tam je Kelly nepričakovano porinil Smitha pod prihajajoči vlak, menda zato, ker naj bi posumil, da je homoseksualec. Kelly je pobegnil v Dublin, misleč, da mu je policija za petami, a nič se ni zgodilo. Po šestih mesecih se je vrnil v London in živel kot postopač, pijanec in mali lopov, ki je nato polnih 30 let po podzemni železnici zalezoval žrtve, običajno geje, z njimi pohajkoval naokoli, nato pa jih porinil pod vlak. Nekaj naj bi jih zapeljal v temne predore, jih porezal in razmesaril z razbito steklenico ter jih hladno pustil izkrvaveti. 
Kellyja so večkrat zaprli zaradi pretepov, malih kraj in pijančevanja, a ga vedno znova izpustili. Leta 1977 je v policijskem priporu ubil sojetnika Williama Boyda, ker naj bi ponoči preglasno smrčal, a so ga zaradi pomanjkanja dokazov spet izpustili.

Platt v knjigi poudarja, da se je Kelly vselej znašel v neposredni bližini t. i. samomorilcev, ki so na podzemni skočili pod vlak, vedno kot očividec. Po priznanju umora Boyda je priznal še drugo žrtev, Hectorja Fisherja, ki so ga našli za božič zabodenega in porezanega pred neko cerkvijo v Londonu. Za umora so ga obsodili na dosmrtno ječo, Kelly je umrl 2001. v zaporu, prej pa je Plattu priznal še 16 umorov, skupaj torej 18.

Platt se spominja, da je o zalezovanju žrtev, o napadih nanje in mesarjenju z razbito steklenico govoril z navdušenjem: »Ob pripovedi se je tresel od užitka.«

Platt v knjigi namiguje, da naj bi se Kelly zavedal svojega homoseksualnega nagnenja že v rani mladosti, a ker je živel v okolju, kjer so bili geji hudi grešniki in preganjani, je te občutke potlačil. A je udarilo na dan v obliki agresije do gejev, policijskih informatorjev in vseh, ki so spominjali na prvo žrtev Christyja Smitha. Tako je Kieran Patrick Kelly posthumno postal najslavnejši morilec v Veliki Britaniji. »Bil je brezdomec, majhne rasti, suh in na videz šibak, a drzen, osredotočen na žrtev in izjemno učinkovit. In vseskozi se je nervozno oziral nazaj.«