Pred nekaj dnevi so člani društev za varstvo in proti mučenju živali z območij nekdanje Jugoslavije – med njimi slovenski – začeli akcijo, da bi rešili pse iz zavetišča v mestu Požega v Srbiji. Pohiteti morajo, saj jih je mogoče odkupiti le do 25. maja. Takoj po tem datumu nameravajo odgovorni iz javnega komunalnega podjetja Naš dom, ki vodi azil, vse pse usmrtiti. Za odkup posameznega psa je podjetje postavilo ceno – 28 evrov. O tem, kako ravnajo z njimi, več kot zgovorno govori že par fotografij. A kar počne Naš dom, poročajo iz Srbije, v tej državi na žalost ni dejanje brez primere – podobno hudo je menda še po nekaterih zavetiščih.
Surove razmere
Azil za območje Požege, Čačka in še sedmih manjših občin je prve pse sprejel marca 2008. Večinoma so brezdomne živali, ki jih je polovil šintar.
Ljubitelji psov upravičeno govorijo, da to ni zavetišče za živali, kot ga vodje uradno predstavljajo, temveč koncentracijsko taborišče smrti za pse. Določil srbskega zakona o varstvu živali ne spoštujejo, ne dosegajo niti zahtevanega minimuma. Psi živijo prenatrpani, za žico, v izjemno slabih razmerah, na golem betonu ne glede na nizke ali visoke temperature, sestradani in žejni. Občasno jih čistijo s polivanjem z mrzlo vodo, zato psi prebolevajo pljučnice in druge bolezni, ki so posledica nehumanega ravnanja. V azilu prav tako ne opravljajo predpisanih nujnih veterinarskih pregledov. Živali so neprimerno sterilizirane in kastrirane. Zaradi neprofesionalnega šivanja ran z navadno, le malo tanjšo vrvico se rane odpirajo, tako da psom dobesedno izpadajo čreva. Živali so ekstremno suhe in podhranjene, saj jih hranijo neredno. Ko zaradi pljučnic, hudih okužb, že omenjenih mazaško opravljenih operacij, mraza in lakote poginejo, njihova mrtva telesa še nekaj časa ležijo poleg živih psov, preden jih odnesejo. Zaradi lakote se pojavlja kanibalizem. Šele ko razpadajoča trupla zasmrdijo, jih poberejo in pomečejo v jame.
Vbrizgavanje čistila
Doslej naj bi v požeškem zavetišču pobili že več kot 7500 živali. Kot je povedal nekdanji azilov uslužbenec (higienik), jih pogosto pokončujejo kar s palico. Trupla so zakopavali v zemljo zraven reke Đetinje, zadnje čase jih odvažajo v Ćuprijo na zažiganje. Kot evtanazijsko sredstvo so psom prva leta vbrizgavali kar tekoče čistilo (znane blagovne znamke), tako da so umirali v hudih mukah. Uslužbenec, ki se je uprl, je bil ob službo. O grozodejstvih je spregovoril na sodišču, potem ko je tožil delodajalca in pričal proti vodilnim. Vsa gnusna dejanja je fotografiral, čeprav so vodilni vsakršno snemanje prepovedovali. Dovoljena, ker je nujna, je bila le fotografija za oglaševanje posvojitev.
Prejšnji mesec je bila iz azila rešena bela psička pasme prinašalec. Po opravljeni sterilizaciji je bila v izjemno slabem zdravstvenem stanju, z visoko temperaturo, zagnojeno in odprto rano. Da bi preživela, bo morala še enkrat na operacijsko mizo.
Poznavalci pravijo, da so prav vsi psi v požeškem zavetišču zanemarjeni, shirani in bolni.
Aktivisti za humano ravnanje z živalmi so inšpekcijam podali že vsaj 15 prijav proti vodilnim, pisali ministrstvom, a ni še nihče nič ukrenil.
Fotografije pa nemo kažejo šokantne podobe trpinčenih psov, tudi na facebooku. Če si vsaj malo človek, nikakor ne moreš tako sadistično surovo ravnati z živimi bitji.
Prav zato, da bi pse odrešili, so varstveniki živali iz držav nekdanje Jugoslavije začeli skupno akcijo, da bi še pravočasno z odkupom rešili nebogljena bitja iz pasjega taborišča v srbskem mestu Požega.
