Vzhodna zvezda je postala grobnica

Ponedeljkova tragedija na najdaljši kitajski oziroma azijski reki je vzela krut davek. Glave bodo padale, zanesljivo kapitanova, ki je bil s prvim strojnikom med peščico preživelih. Z rečno križarko Vzhodna zvezda je plul v nevzdržnih vremenskih razmerah (hitrost vetra naj bi presegala 140 km/h), ko bi moral poiskati varno zavetje. Na ladji, ki se je po njegovih besedah ob nepričakovano močnih sunkih vetra prevrnila in v valovih izginila v le nekaj minutah, je bilo 456 ljudi, po dolgih viharnih nočnih urah se jih je rešilo le kakšnih dvajset. Nekaj srečnežem je okoli 21.30 uspelo skočiti v divjo reko, dosegli so breg in klicali pomoč. Zjutraj je slabo vreme še vedno močno oteževalo reševalno akcijo. Na krovu rečne križarke je bilo 406 potnikov, predvsem upokojencev med 50 in 80 leti, pet sodelavcev potovalne agencije in 47 članov posadke.

V ponedeljek so potapljači zaman poskušali priti v ladjo, kjer so se v ujetih zračnih mehurjih za življenje brezupno borili potniki. Na posnetkih je bilo videti reševalce, ki so s kovinskimi predmeti tolkli po prevrnjenem trupu; povedali so, da so slišali odzive in vpitje v notranjosti. V srhljivi akciji so po več urah rešili le starejšo žensko in moškega. Po osmih urah je preživetje pravi čudež. Tragedija na Rumeni reki je največja ladijska nesreča v zadnjih 70 letih.

Za zdaj še ugibanja

Podobne prizore smo gledali pred dobrim letom, ko se je v Južnokorejskem morju prevrnil trajekt z mladimi. Tudi takrat so nemudoma prijeli kapitana in prvega strojnika, svojce žrtev pa je najbolj razburilo, da je osebje potovalne agencije v Šanghaju poniknilo, prostori pa so ostali zaklenjeni. Vzrok nesreče ostaja nejasen. Na širšem območju nesreče je usodne noči res divjalo neurje, a zakaj se je ladja, ki ni poslala klica na pomoč, tako hitro prevrnila, je uganka. Kapitan trdi, da se je ciklon (nekateri poročajo o tornadu) pojavil nenadoma, oblasti pa, da je veter že prej presegel najvišjo stopnjo moči, ladja bi morala nemudoma poiskati zavetje v najbližjem pristanišču. Čeprav je mogočna Rumena reka nevarna, se na njej zgodi malo ladijskih nesreč. Januarja letos je na poskusni vožnji vlačilca umrlo 22 od 25 ljudi na krovu. V najhujši nesreči doslej je leta 1948 razneslo parnik, umrlo je več kot 1000 ljudi.

Na 80-metrski Vzhodni zvezdi ni bilo tujcev, čeprav se vse več Evropejcev in Američanov odloča za kitajska križarjenja. Po grozljivi noči so iz valov rešili dvanajst ljudi, do opoldneva menda še dva. Po uradnih razlagah oblasti, ki so na prizorišče poslale skoraj 3000 reševalcev in dvanajst ladij, naj bi tragedijo zakrivil nepredvidljiv dogodek. V enem dnevu je padlo 150 litrov dežja na kvadratni meter, reka je bila hitra in petnajst metrov globoka. Leta 1994 zgrajena ladja, ki lahko sprejme več kot 500 potnikov, naj bi bila tehnično brezhibna.

Mogočna reka je simbol Kitajske

Velika reka, ki se vije prek Kitajske, ima več imen, Mongolci ji pravijo Reka solza in Rdeča reka, v Tibetu se imenuje tudi Kravja oziroma Jakova reka, Jangce v kitajščini pomeni Dolga reka. Od himalajske planote do morja preteče 6300 kilometrov, od tega je zadnjih 2800 kilometrov od mesta Jibin do Pacifika plovnih. Jangce je najdaljša kitajska reka, po Nilu in Amazonki pa kar tretja najdaljša na svetu. Izvira v Tibetu, v Vzhodnokitajsko morje se izliva v starem pristanišču blizu Šanghaja. O veličastnem toku priča podatek, da znaša povprečni pretok 32.000 kubičnih metrov vode na sekundo. Veletok je izjemnega gospodarskega, zgodovinskega, kulturnega in geografskega pomena za prostrano deželo, deli jo na severno in južno polovico.

Je reka megalomanskih projektov, kot je bila gradnja orjaškega petstopenjskega prekopa in slovitega jezu z elektrarno v soteski treh rek. Za njim je nastal kar 600 kilometrov dolg in do 175 metrov visok jez, ki je dodobra spremenil vso pokrajino, izginilo je na stotine vasi in mest, ekološko razdejanje je nepredstavljivo. Kanjon treh rek je danes dobro obiskana turistična točka, Jangceju pa pravijo tudi rumena reka, saj v srednjem toku vsako leto s pobočij »pobere« dve milijardi kubičnih metrov erozijskega mulja in sedimentov. Med gigantske projekte spada še izgradnja cesarskega prekopa, ki bi del vodne mase preusmeril na kronično suhi kitajski sever.

Reka vzela tri milijone življenj?!

Na jezu treh sotesk pada voda vratolomnih 113 metrov globoko in poganja 26 turbin, pridobljena elektrika napaja več novih industrijskih velemest, prečka jo več orjaških mostov. Rumena reka je znana po obsežnih poplavah, v zadnjem stoletju naj bi življenje izgubilo tri milijone (!) ljudi. Poplave so kljub regulacijskim posegom vse pogostejše, katastrofe so bile že šestkrat v zadnjih petnajstih letih, orjaški jez je le delno zmanjšal gigantsko silo vodne mase. Konec leta 2007 je kitajsko-švicarska ekipa raziskovalcev predstavila izsledke Yangtze Freshwater Dolphin Expedition, da se je kakovost vode močno dvignila, a pet let pozneje so kitajski raziskovalci tožili nad neverjetnim onesnaženjem reke. Velemesta in industrija so ugonobili mnogo endemičnih rastlinskih in živalskih vrst, kitajski rečni delfin naj bi že izumrl, mnoge druge vrste, kot je kitajski aligator, pa so tik pred izumrtjem.