DEN HAAG – Posnetek popolnoma razdejanega Vukovarja, na katerem srbske paravojaške sile vstopajo v mesto in vpijejo: »Bit će mesa, klat ćemo Hrvate (Bo mesa, klali bomo Hrvate).« Video je bil predstavljen v tožbi Hrvatov proti Srbiji za genocid.
Sojenje za pokol
Mednarodno sodišče, ki je bilo zasnovano 1945, je v 70 letih delovanja (s 15 stalnimi sodniki) večinoma reševalo mejne spore med državami, težave na morju in rekah, tokrat pa se v postopku srečuje z najhujšimi zločini.
Članica hrvaške ekipe Helen Law je pojasnila, kako so srbske sile sistematično pregnale Hrvate iz vzhodne Slavonije. Na tem območju je bilo od 600.000 prebivalcev okoli 70 odstotkov Hrvatov in do začetka leta 1992 let 17 odstotkov Srbov. Hrvaški mediji poročajo, da je bil skoraj vsak Hrvat pokončan ali izgnan, vse pa se je začelo s pokolom 12 hrvaških policistov v Borovem selu 1. maja 1991. Od takrat pa do začetka leta 1992 so bili vsi hrvaška mesta, vasi in zaselki drug za drugim sistematično napadeni in uničeni.
Kot je dejala Helen Law, je bila glavna JLA, ki je bila nadrejena teritorialno obrambi, Arkanovi tigri pa naj bi bili nameščen v Borovem selu. Tretji dan sojenja so dodali še ubite leta 1999. Britanska odvetnica pa je nazorno opisala način, kako so bili storjeni zločini na več mestih v Slavoniji.
Mučeni, posiljeni in kastrirani
V Bogdanovcu, vasi, ki je devet kilometrov oddaljena od Vukovarja, je bilo skupno ubito 87 ljudi. »Mnogi so bili ustreljeni, umrli so strašne smrti, nekoga so celo križali nasproti katoliške cerkve.« Odvetnica je nadaljevala: »Mnogi so bili ubiti, mučeni, kastrirani, posiljeni, uničena so bila cela naselja. Za takšno razdejanje in nasilje ni bilo nobene vojne utemeljitve: cilj je bil uničiti Hrvate.« Jutri naj bi glede zločinov pričala Marinka Katić, Ivan Grujić bo pričal o posmrtnih ostankih, danes pa sta bila na vrsti Franjo Kožul in Sonja Biserko.
Identiteta prič je javna, njihova pričanja pa ne smejo biti objavljena do 1. aprila. Novinarji so morali namreč pri vstopu na mednarodno sodišče podpisati izjavo, s katero so se zavezali, da ne bodo poročali o izjavah prič. Te bodo objavljene po koncu prve obravnave aprila. Hrvaški mediji še poročajo, da pričajo le tisti, katerih pričanje je zahtevala nasprotna stran, preostali pa bodo podali pisne izjave. Kožul je pričal o dogodkih v Vukovarju, predsednica Helsinškega odbora Srbije Sonja Biserko pa kot izvedenka za srbski nacionalizem in razpad Jugoslavije.
