V zaporu plačujeta 
tudi toaletni papir

LIMA – Dvajsetletni Michaella McCollum Connolly in Melissa Reid bosta kazen zaradi tihotapljenja kokaina morda prestajali ločeno. Starši Škotinje so namreč že plačali sodno takso v znesku 4200 evrov, ki jo perujska oblast zahteva za začetek postopka premestitve tujca v zapor v njegovi domovini, in če bo sodišče v Limi ugodilo prošnji Reidove, bo ta morda že konec tega leta prispela v katerega od prijaznejših zaporov na Otoku.

Da se ji bo tam pridružila tudi Michaella, sojetnica s Severnega Irskega, pa za zdaj ne kaže, saj se njeni odvetniki in starši, vsaj kot je znano, še ne dogovarjajo glede morebitne selitve. Naj spomnimo, dekleti sta lani preplavili naslovnice svetovnih medijev, potem ko so ju na letališču v Limi zasačili s kar enajstimi kilogrami kokaina, vrednega 1,7 milijona evrov in skritega v osemnajst zavitkov prehranske embalaže. Melissa in Michaella sta sprva vztrajno zatrjevali, da se jima o drogi v njuni prtljagi še sanjalo ni, pozneje pa sta le priznali, da sta kokain tihotapili v Madrid po naročilu kriminalne združbe – a ne za plačilo, temveč pod prisilo! Tolpa da ju je ugrabila že na Ibizi, kjer sta opravljali počitniško delo, jima vzela potni list in ju napodila čez lužo, v Peruju pa prisilila, da sta prevzeli tvegano pošiljko. Če ne bi upoštevali strogih napotkov, bi jima pokončali družino, so jima menda grozili. Številni znanci deklet v domovini pa so po izbruhu zgodbe o Britankah, ki da ju perujska oblast neusmiljeno obtožuje, že po nekaj dneh po aretaciji poročali, da sta Melissa in Michaella hlepeli po hitrem in bajnem zaslužku ter da pri ponudbi prekupčevalcev gotovo nista omahovali niti za hip.

Kakor koli že, strogih tožilcev niso zanimali vzroki za prevzem kokainske pošiljke, hoteli so zgolj priznanje. Ali sta vlogi mul sprejeli pod prisilo ali ob bajnem plačilu, tako verjetno ne bomo izvedeli nikoli, dekleti pa sta se rešili najhujše kazni, petnajst let za zapahi, ter jo odnesli s šestimi leti in osmimi meseci. Ker sta tujki, obsojeni na manj kot sedem let, imata možnost, da zapustita zapor v Peruju in kazen služita v domovini, na prostost pa bi lahko ob lepem vedenju tam zakorakali že po kakšnih dveh ali treh letih.

Do nadaljnjega bosta stanovalki prenatrpanega Virgen de Fatima v perujski prestolnici, kjer si mučne dneve krajšata predvsem z branjem knjig, kot poročata v rednih pismih: za vse osnovne potrebščine, od toaletnega papirja do vode in hrane, morata plačevati z žepnino, ki jo prejemata vsak mesec iz domovine, higienske razmere so obupne, zdravstvena oskrba pa tako rekoč ne obstaja, še tožita. Še slabše se jima obeta v Santa Monici v Chorillu, kamor naj bi ju premestili še letos: jetnišnica je namreč namenjena le 250 obsojenkam, a jih je v njej zaprtih več kot tisoč. Kaže, da se bo Melissa morda še pravi čas zatekla za domače zapahe, Michaelli pa se obeta najhujša perujska zaporniška izkušnja.