TRST – »Moja krivda je nepopravljiva. Prosim le odpuščanja in naj se me bog usmili,« je vodilo poslovilnega pisma, ki ga je napisal tedaj 48-letni slovenski župnik Maks Suard pred samomorom in obiskom tržaškega nadškofa Gianpaola Crepaldija 29. oktobra lani. Obešenega so našli v župnišču cerkve v Križu pri Trstu. Nadškof je obisk pri kriškem župniku napovedal zaradi prijave 30-letne domačinke, ki je kvesturo in nadškofijo opozorila, da jo je pred sedemnajstimi leti, ko je imela šele trinajst let, mladi župnik spolno zlorabil. Kot je pojasnila v prijavi, se je zbala, da se kaj podobnega ne bi zgodilo nečakinji, ki je pri Suardu začela obiskovati verouk. Do poslovilnega pisma in njegove vsebine na petih straneh se je prek župnikovega očeta Giorgia, ki je dovolil objavo vsebine, pred dnevi prvi dokopal novinar tržaškega dnevnika Il Piccolo Gianpaolo Sarti. V pogovoru nam je novinar dejal, da je očetu pokojnega župnika obljubil, da mu bo poslovilno pismo vrnil, zato nam ne more posredovati kopije.
Po samomoru je petindevetdeset nekdanjih Suardovih učencev napisalo javno pismo, v kateremu so med drugim zapisali, da ga ne bodo nikdar obsojali. »Bil si človek brez dlake na jeziku. Zdelo se je, da te ne more ničesar dotolči. Ko je bilo treba speljati kakšno zamisel ali projekt, nisi sprejemal nobenih kompromisov. Prav zaradi tega smo te imeli za zgled, ki mu moramo slediti. Bil si promotor in organizator različnih aktivnosti, v katere si vključeval nas mlade. Lahko se ti samo zahvalimo za lepe spomine in dobre stvari, ki si jih naredil. Hvala, Maks,« je zapisala petindevetdeseterica. |
Kot smo pisali po župnikovi smrti, se je po sedemnajstih letih po spolnen napadu za prijavo odločila žrtev. Ovadbo je poslala na kvesturo in tržaško škofijo. Po prijavi je tržaški nadškof Gianpaolo Crepaldi zahteval pogovor z župnikom, ta naj bi priznal odgovornost in ga prosil za dva dni časa za pogovor. V torek, 29. oktobra lani, se je nadškof popoldne pripeljal v Križ. Vrata župnišča so bila zaklenjena, z oken pa se je videlo, da so prižgane luči. Vrata je zatem odprla domačinka, ki je imela ključ, saj je skrbela za hrano in čiščenje župnišča in kriške cerkve. Ko se je nadškof s spremstvom povzpel v mansardni del župnišča, ga je čakal grozljiv prizor. Župnik Suard je visel mrtev z vrvjo okoli vratu. Pred samomorom je napisal poslovilno pismo, na podlagi katerega je stekla tudi preiskava, ki jo je vodil tržaški državni tožilec Federico Frezza.
Javnosti je spregovoril tudi nekdanji episkopalni vikar za slovenske zamejce na Tržaškem Francesco Voncina. Priznal je, da se je pred sedemnajstimi leti nanj obrnila oseba in mu zaupala, kaj naj bi storil Suard. »Bil je to povsem neformalni in zaupni pogovor na štiri oči. Osebi, ki se mi je izpovedala, nisem v celoti verjel. Čakal sem na prijavo žrtve oziroma njenih staršev, ki je ni bilo. Zato nisem reagiral. Dogodka nisem omenil niti tedanjemu nadškofu Eugeniu Ravignaniju. Če bo se začela preiskava, sem pripravljen povedati vse, kar vem,« je izjavil zdaj 77-letni Voncina, ki živi v tržaški četrti Rojan. Tudi nekdanji nadškof Ravignani je potrdil, da o ničemer ni bil obveščen in da zaradi občutljivosti zadeve ni pripravljen govoriti.
Po pisanju novinarja Il Piccola naj bi v poslovilnem pismu župnik zapisal, da je bil samomor zanj najboljša rešitev. »Življenje s takim grehom je postajalo vse težje, opravičujem se za mojo zadnjo odločitev, vendar mi verjemite, da je bila ta najboljša. Bog naj se me usmili. Opravičujem se bogu, papežu, mladim Križanom in vsem, ki ste me imeli radi. Spomnite se me z molitvijo. Vidimo se pri dobrem Gospodu,« je zapisal Suard.
Po pisanju Il Piccola je v poslovilnem pismu omenil, da ga je prevzela prijetna, prijazna in bistra trinajstletnica. Spozabil se je, čeprav je bila mladoletna in čeprav je dal ob vstopu v duhovniški stan prisego, premagala ga je sprevrženost. »Še vedno se kesam, da nisem znal ohraniti dostojne razdalje. Velikokrat sem molil, da bi me nadškof preselil v kakšno drugo župnijo.« A po samomoru je tedanji nadškof Ravignani zanikal, da bi bil seznanjen z dejanjem kriškega župnika. Zapisal je še, da se je opravičil dekletu, in priznal, da je bil edini odgovoren za greh, v katerega ga je zapeljal trenutek človeške topline, posledice katere sovraži z vsem srcem.
Novinarju Sartiju je oče pokojnega župnika zaupal, da sin ni bil pedofil. »V odnosu z dekletom ni bilo nobenih spolnih odnosov ali spolne zlorabe, verjetno sta bili le pretirani pozornost in nežnost, ki ji ju je pokljanjal,« je izjavil Giorgio Suard.