BEOGRAD – Ni nujno, da si rojen pod srečno zvezdo, če ti je ime Janko, pišeš pa se Belopavlovič. Ni znano niti, ali gre pri vseh primerih za isto osebo, toda o osebi Janko Belopavlovič smo v različnih časovnih obdobjih poročali trikrat in najbolj presenetljivo je, da se je vsakič ujemala njegova starost. Prvič je bilo to leta 2005, ko je bilo dotičnemu Janku 35 let, naslednjič leta 2011, ko je bil ta star 41 let, ter zdaj, ko ima na plečih 43 let tuzemskega življenja.
Izpuhtela jahta in poskus umora
Bilo je torej pred osmimi leti, ko se je pojavil v primeru izginotja luksuzne jahte windy 32 scirocco. Avgusta 2005 so se občila razpisala o nesrečnem slovenskem pomorščaku, 35-letnem Janku Belopavloviču, ki je 200.000 evrov vredno plovilo zasidral v Baški na otoku Krk, nato ga dva dni ni bilo, ko pa se je hotel spet vkrcati, je bil privez – prazen. Izginotje je prijavil policistom, ki so se podali v iskanje 9,68 metra dolge, 3,26 metra široke in pet ton težke ladjice, katere lastnik je bil HVB Leasing s sedežem v Gradcu.
Drugič se Janko Belopavlovič na straneh črne kronike pojavlja kot žrtev kaznivega dejanja. Dogajalo se je torej leta 2011, ko je šest let starejši in je podnajemnik v sečoveljski stanovanjski hiši. Še istega leta so sodili 32-letnemu Roku Dejaku, ki ga je s kuhinjskim nožem kar petkrat zabodel in je Janko preživel le zaradi hitrega in strokovnega zdravniškega posredovanja. Čeprav je storilec zatrjeval, da je bil neprišteven, so na koprskem sodišču razsodili, da je bil kvečjemu bistveno zmanjšano prišteven, da je šlo za poskus nekomu vzeti življenje na grd in zahrbten način, saj je žrtev napadel, ko je bila ta s hrbtom obrnjena proti njemu in se ni mogla braniti, torej dejanja ni mogel storiti neprišteven ali v samoobrambi. Kazen: tri leta zapora in pol.
In tretjič – o Slovencu Janku Belopavloviču poročamo zdaj, ko je še dve leti starejši in so ga pred nekaj dnevi na podlagi tiralice Interpola Srbije prijeli bosanski policisti na mejnem prehodu Bosanska Gradiška. Na kratko poročajo, da je 43-letnik v Beogradu obtožen zaradi sodelovanja v zločinski združbi. Sodnik ga je za zdaj dal pripreti za 18 dni.
V ozadju se skriva naravnost šokantna izkušnja prebivalcev vojvodinskega mesteca Inđija, ki so Belopavloviču, še dvema slovenskima državljanoma (Željku Kiždobranskemu in Nikoli Lambiču) ter kopici njihovih srbskih pomagačev naivno podarjali denar, za temi in cvenkom pa so se potem izgubile sledi.
Dolgi nosovi, ne pa kozmetični gigant
Slovenci so leta 2006 skupaj z Emirjem Abdulahijem v tem kraju registrirali podjetje Tesilin group in naleteli na navdušenje lokalnih mogočnikov, saj so napovedovali odprtje podjetja za proizvodnjo kozmetičnih izdelkov, ki bi kar takoj zaposlilo trideset ljudi. Nad idejo sta se med drugimi takoj navdušila tudi tedanji župan Goran Ješić in vodja izpostave slovenske banke NLB Continental Goran G. Le kdo pa se ne bi razveselil velikodušnih investitorjev v skorajda obubožano mestece, ki ga je prežemala brezposelnost, oni pa so obljubljali gradnjo velike tovarne, ki bo zagotavljala socialno varnost na stotine domačinov?
Občina se je zavezala, da za smele načrte podari zemljišče, župan je precej pompozno celo že postavil temeljni kamen za novo tovarno, a so pozneje policisti ugotovili, da Slovenci v resnici niso imeli niti cvenka, česar v tistih časih menda niso niti skrivali. Prvi izsledki preiskave so namreč pokazali, da so se z vodstvom banke dogovorili za naravnost podlo finančno prevaro. Srbski uslužbenci Tesiline Groupa so se hitro zapodili na teren, ustavljali živelj in ga jeli nagovarjati, naj najame posodilo pri Continental banki, denar pa podari Tesiline Groupu, kar naj bi bila nekakšna vstopnica za redno zaposlitev v novi tovarni.
Nasedlo je kar 275 revežev, ki jim je banka velikodušno dajala posojala do 15.000 evrov, po nakazilu denarja pa je posojilojemalca že čakal predstavnik podjetja in v nekaj kratkih minutah so se sredstva znašla na računu Tesilin Groupa. Ta je kmalu razpolagal kar s štirimi milijoni evrov, toda kaj, ko je denar z računa izpuhtel, z njim vred pa tudi prevarantje. Banka kot banka; trmasto je kajpak vztrajala pri tem, da morajo opeharjenci odplačevati obroke za posojila, čeprav so bili ti tudi zaradi te prevare še revnejši, kot so bili prej.
Veliko večino nepridipravov so pozneje ujeli in na sojenju lani tudi že obsodili; Slovenca Kiždobranskega in Lambiča denimo na šest let in šest mesecev zapora, njima in Belopavloviču podrejene pa na od leta in pol do štirih let in pol zapora. Pred nekaj meseci je po pritožbi tožilstva in odvetnikov srbsko apelacijsko sodišče to sodbo razveljavilo in jo vrnilo beograjskim višjim kolegom v vnovično sojenje.
Do nadaljnjih sodnih odločitev v tej zadevi so Kiždobranskemu podaljšali tudi varnostni ukrep prepovedi zapustitve njegovega stanovanja, če bodo Belopavloviča Bosanci izročili Srbom, pa bo najverjetneje najprej stekel postopek združitve primera, saj je bil ta zaradi bega doslej iz zadeve izločen.
Slovenec za evroligo!
Repanšek ne spremlja košarkarskih spektaklov, iščejo ga s tiralico. Prav iz nekdanjih jugoslovanskih republik nenehno curljajo šokantne vesti o tem, kako so jih naplahtali slovenski prevarantje, ki so se kot velebiznismeni prikupili lokalnim veljakom, njihove obljube pa so se razpletle naravnost klavrno. Zaradi kaznivih dejanj goljufije je bil denimo Milan Kump pri nas že obsojen na štiri leta zapora, eno sojenje pa proti njemu še poteka. Na 48-letnika iz Starega Kota pri Dragi imajo zelo slab spomin prebivalci ene od najrevnejših srbskih občin, Žitorađe. Obljubljal je, da bo tam odprl kobilarno za vzrejo dirkalnih konj islandske in frizijske pasme ter hladilnico, pozneje pa še umetno jezerce ter motel s 30 sobami. Lokalni politiki so ga kar nekaj časa gostili kot kralja, potem pa je nekega dne izpuhtel in do Žitorađe je kmalu pricurljala vest, da je priprt v Sloveniji. Še bizarnejša je bila zgodba iz bosanske Bileće, kamor je prikorakal zdaj 66-letni Kamničan Bojan Repanšek ter obljubljal, da bo na noge postavil zafurano podjetje Kovnica. Kmetom bo tudi kar takoj priskrbel seme za superdobičkonosni brokoli, in večina jih je na vrat na nos zorala njive, čeprav je na njih že rasel posevek. Vodilne ljudi občine je premamil z obljubami o gradnji olimpijskega bazena in dobesedno navdušil s trditvijo, da bo iz vaškega košarkarskega kluba Hercegovina ustvaril evroligaša. Ko je izpuhtel, se je oglasilo veliko domačinov, da si je od njih sposojal denar, ki ga ni vrnil. Repanšek je danes na rdeči Interpolovi tiralici, ne išče ga le Bosna, pač pa tudi Slovenija. |
