Zdi se, da selfieji postajajo vse bolj nevarno početje. To je na lastni koži občutil enajstletnik, ki se je odločil ovekovečiti samega sebe s psom: namesto vesele fotografije je nastala drama, saj je domači ljubljenček dečka napadel in grdo zmrcvaril. Fanta iz Chelmsforda v angleškem Essexu so takoj odpeljali k zdravniku, kjer je dobil kar 21 šivov.
Enajstletnik, njegovega imena zaradi varovanja osebnih podatkov angleški mediji niso objavili, se je hotel fotografirati s psom, ki sliši na ime Digby, posnetek pa deliti z drugimi na snapchatu, ko se je pes nenadoma obrnil vanj in zobe zasadil v fantov obraz, v levo lice. Zgodilo se je januarja, pred dnevi pa se je moral Digbyjev lastnik, 45-letni Stuart Harris, zagovarjati na sodišču: priznal je, da ima psa, ki ga ne kroti in je zato nevaren. Ko je sodišče izvedelo, da je Digby – mešanec med huskyjem, nemškim ovčarjem in bulmastifom – nekoč že napadel otroka, je ukazalo, da ga je treba uspavati!
Harris se je že pritožil, novo zaslišanje bo čez 21 dni, v tem času pa mora pripraviti zagovor. Sklepu sodišča nasprotujejo mnogi, sprožili so peticijo in zbrali več kot 1400 podpisov tistih, ki so prepričani, da je bil pes izzvan. Zaradi zanimanja družabnih medijev za incident je že tako strašna izkušnja postala še bolj boleča, pravijo starši enajstletnika: »Vsakokrat znova moramo podoživljati nočno moro. In da je vse še hujše, ljudje, ki niso niti prebrali sodnega poročila, objavljajo zlobne komentarje. Pes je poznal sina, v njegovi družbi mu je bilo prijetno, sin je bil večkrat povabljen k Harrisovim. Kot namigujejo nekateri v komentarjih, s telefonom ni drezal v psa, ga objel okoli vratu in ni svojega obraza tiščal vanj pes je napadel brez opozorila.«
Po napadu je moral biti enajstletnik še en teden doma, incidenta pa se dobro zaveda ne nazadnje ga na to vsak dan opominjajo brazgotine. Njegova mati je na sodišču povedala: »Zdaj se močno boji psov, predvsem velikih, do napada se jih ni. Če nama kateri prihaja nasproti, morava na drugo stran ceste. Ko gre na obisk k prijateljem, ki imajo psa, ga morajo zapreti, prijatelji vedo za njegov strah. Zaveda se brazgotin, ko ga ljudje povprašajo po njih, mu je neprijetno, v zadregi je. Niti fotografirati se noče, da se ne bi videle.«
Družino boli Harrisovo očitno pomanjkanje obžalovanja: »Gospod Harris nam je poslal sporočilo, opravičil se je za dogodek in zlobne komentarje na spletu. Starši smo in hočemo zavarovati svojega otroka, pa ne le zato, tudi zaradi resnosti poškodb smo prijavili napad, to je naša dolžnost. Ne bi si namreč odpustili, če bi se kaj podobnega zgodilo še kdaj, še kateremu otroku. Že sinove rane so dovolj grozne, če bi pes napadel mlajšega otroka, bi se lahko končalo tudi s smrtjo. Nihče se ne bi smel spopadati s tako grozljivimi izkušnjami.«
Sodišče je Harrisu naložilo še 200 ur družbenokoristnega dela, poleg tega mora žrtvi plačati 5000 funtov odškodnine ter poravnati 170 funtov sodnih stroškov.