Spor zaradi gejevske torte

BELFAST – Severnoirska slaščičarna in pekarna v lasti globoko vernih katoličanov, ki niso hoteli speči torte z napisom, ki bi izražal podporo istospolnim porokam, je po mnenju sodišča v Belfastu kriva diskriminatornega vedenja, zaradi česar si je prislužila globo v višini 500 funtov (dobrih 700 evrov).

Politična torta

Slaščičarski primer na Severnem Irskem je dobil politične razsežnosti, potem ko so člani demokratičnih unionistov, največje stranke v pokrajini, predlagali sprejem zakona, po katerem bi ponudniki najrazličnejših storitev lahko zavrnili potencialno stranko samo na podlagi verskih prepričanj.

Namestnik severnoirskega premierja in član irske nacionalistične stranke Sinn Fein Martin McGuinness je odločitev pozdravil z besedami, da gre za »dober rezultat za enakopravnost«.

Sporni napis

Aktivist za pravice gejev Gareth Lee je tožbo proti slaščičarni Ashers vložil, ko je ta zavrnila izdelavo torte z geslom Podpirajte gejevske poroke, čeprav je sprva naročilo sprejela. Poleg napisa bi bili na njej še podobi Berta in Ernieja iz Sezamove ulice, ki si v tej otroški televizijski oddaji delita stanovanje in spalnico, čeprav spita vsak v svoji postelji, zaradi česar so ju že večkrat označili za geja, kljub temu da so avtorji oddaje to odločno zanikali.

Leejeve sodne stroške je krila Komisija za enakopravnost za Severno Irsko, vladna javna ustanova, ki po mirovnem sporazumu med katoliki in protestanti v tej britanski pokrajini skrbi za enakost in enakopravnost državljanov ter se bojuje proti diskriminaciji.

Tudi vera mora imeti meje

Lee je na sodišču izjavil, da so mu lastniki slaščičarne z zavrnitvijo dali vedeti, da je manjvreden. Šef verige slaščičarn in pekarn Ashers Daniel McArthur pa je tik pred razsodbo dejal, da z veseljem postrežejo vsakogar, a da ne morejo promovirati stvari, ki so v nasprotju s tem, kar Biblija govori o poroki. Mimogrede, ime verige slaščičarn in pekarn Ashers izvira prav iz Biblije, in sicer gre za izraelsko pleme Ašer, ki je slovelo po obilju hrane in kraljevskih slaščicah.

Okrožna sodnica Isobel Bro-wnlie je v sodbi zapisala, da ima tožena stranka sicer pravico do lastnega verskega prepričanja, vendar mora vedeti, kako ga lahko izraža. »Če ne bi bilo nobenih omejitev, bi dovolili, da bi verska prepričanja narekovala zakone.«