BRUSELJ – Le nekaj dni po aretaciji Salaha Abdeslama, glavnega osumljenca za teroristične napade v Parizu novembra lani, ko je v usklajenih napadih umrlo 130 ljudi, se je zgodila morija v Bruslju.
Dve eksploziji sta včeraj malo po 8. uri odjeknili na mednarodnem letališču, na terminalu za odhode, umrlo je najmanj 11 ljudi, najmanj 81 je ranjenih. Kako uro pozneje je med jutranjo prometno konico eksplodiralo v strogem središču Bruslja, na postaji podzemne železnice Maelbeek, v bližini katere je več institucij Evropske unije (EU); umrlo je najmanj 20 ljudi, 106 je ranjenih, mnogi so v kritičnem stanju.
Ranjen slovenski svetovalec
V metroju je bil ranjen tudi slovenski diplomat iz stalnega predstavništva republike Slovenije v EU: Rudolfa Kaniškega, svetovalca za policijsko sodelovanje in schengen, so odpeljali v bolnišnico. Njegova kolegica, ki je bila ob napadu v Bruslju, je za Slovenske novice povedala, da ni huje ranjen, tudi zunanji minister Karl Erjavec je potrdil, da Kaniški ni v smrtni nevarnosti.
Veleposlanik Slovenije pri EU Rado Genorio je povedal, da je bil Slovenec na poti na delovno mesto na stalno predstavništvo Slovenije pri EU, v eksploziji na postaji podzemne železnice je bil laže ranjen, takoj so ga oskrbeli v bolnišnici. Preostali sodelavci so po informacijah Genoria na varnem.
Slovenci v Bruslju so povedali, da v mestu vlada zmeda, da so jim oblasti svetovale, naj ostajajo doma ali v uradih in pisarnah, prekinjene so bile telefonske povezave, sporočila so si pošiljali prek mobilnih telefonov. V Bruslju naj bi delalo in živelo približno 3000 Slovencev, med njimi okoli 580 v ustanovah EU.
Mateja Mohorič, asistentka evropske poslanke Romane Tomc, se je za las izognila eksploziji, včeraj zjutraj se je vračala iz Bruslja v Slovenijo, z letališča Zaventem je odletela ob 6.30. Takrat ni bilo tam nič posebnega, je povedala in še: »Res mi je hudo, vso pot domov, približno dve uri, sem v avtu klicala, si dopisovala s prijatelji in spremljala, ali so vsi varni doma ali v službi.«
Rudolf Kaniški
Žeblji v bombi
Belgijske oblasti so stopnjo teroristične ogroženosti v državi takoj zvišale na najvišjo, premier Charles Michel je povedal, da sta teroristična napada, ki sta pretresla Bruselj, nasilna in strahopetna. »Zgodilo se je, česar smo se bali. V tem tragičnem trenutku, črnem trenutku za našo državo, pozivam vse, naj ostanejo mirni in obenem solidarni.«
Letališki terminal je močno poškodovan, med drugim se je vdrl strop, popokale so šipe, pred eksplozijo v eni od bomb naj bi bili žeblji so se slišali streli ter vzkliki v arabskem jeziku. Prva eksplozija je odjeknila blizu okenca, pri katerem potniki doplačujejo za pretežko prtljago, je dejal Anthony Deloos, uslužbenec podjetja Swissport, drugič je udarilo blizu kavarne Starbucks. »Počilo je kakih 20 metrov stran,« je povedal Deloos in še, da so po zraku leteli koščki papirja; najprej je mislil, da je padel plakat, a mu je kolega rekel, naj beži: »Skočil sem na tekoči trak za prtljago.«
Zach Mouzoun, ki je na letališče prišel deset minut pred prvo eksplozijo, je povedal, da se je ob drugi, glasnejši eksploziji vdrl strop, popokale so vodovodne cevi, voda se je mešala s krvjo: »Bilo je grozljivo. Zrušil se je strop, povsod je bila kri, ranjeni ljudje, torbe. Hodili smo po ruševinah, bilo je kot kaka vojna scena.« Alphonse Youla, 40-letni letališki uslužbenec, ki je pomagal odnašati žrtve, je dejal, da so imeli številni poškodovane noge, kot bi odjeknilo od spodaj, kot bi razneslo prtljago. Med ranjenimi je tudi 37-letni Sebastien Bellin, nekdanji košarkar belgijskega kluba Oostende, kjer so ga prepoznali na fotografijah, posnetih na letališču. Tega so takoj po eksplozijah zaprli in začeli evakuacijo, več kot 200 poletov pa odpovedali ali preusmerili.
Letalo Adrie Airways, ki je okoli 6.50 s 45 potniki na krovu poletelo z brniškega letališča proti Bruslju, so preusmerili na letališče Liege na jugu Belgije. Ustavili so tudi ves železniški promet proti bruseljskemu letališču. Potniki, ki so obtičali v Bruslju, so se zbrali v športni dvorani v kraju Zaventem.
Potem je počilo še na podzemni postaji: potnike, številni so bili v šoku, so evakuirali, ranjence pa so reševalci oskrbeli v bližnji kavarni, policija pa je kraj eksplozije takoj ogradila. »Metro je speljal s postaje Maelbeek proti postaji Schuman, ko je glasno počilo,« je dejal 32-letni Alexandre Brans in si brisal kri z obraza. V zgodnjem popoldnevu so dve postaji spet odprli, glavna pa je zaradi varnosti ostala zaprta, za varnost na severnih in južnih postajah je skrbelo 500 vojakov. Belgijski mediji poročajo, da je policija prijela dva moška, nekaj ljudi pri postaji metroja Brussel-Noord pa so preiskovali.
Evropa v vojni
Svet je napade v Bruslju, ki naj bi jih po poročanju tiskovne agencije, povezane z Islamsko državo, izvedla ta organizacija, kar najostreje obsodil. Francoski predsednik François Hollande je dejal, da so napadi v Bruslju napad na Evropo: »Prek napadov v Bruslju je napadena vsa Evropa,« je povedal in še, da so teroristi udarili v Bruslju, a da je bila tarča Evropa. Opozoril je še, da bo to dolga vojna, zato je potrebna skrajna lucidnost. Francoski premier Manuel Valls je dodal: »V vojni smo. V zadnjih mesecih smo bili v Evropi izpostavljeni več vojnim dejanjem.«
Novembra lani so teroristi napadli francosko prestolnico, 10 mesecev prej so streljali v redakciji satiričnega tednika Charlie Hebdo in ubili 12 ljudi, devet članov redakcije, med njimi urednike, karikaturiste in kolumniste, policista, telesnega stražarja in vzdrževalca.
Evropske varnostne sile so menda že nekaj tednov pričakovale večji napad in opozarjale, da se člani Islamske države nanj aktivno pripravljajo. Petkova aretacija Abdeslama (in še tri druge) je te strahove še okrepila, saj so preiskovalci sporočili, da je vpletenih več ljudi, kot so doslej menili, in da so nekateri še vedno na prostosti. Po petkovi aretaciji je Abdeslam oblastem povedal, da je osnoval novo mrežo in da načrtuje nove napade. Michel je povedal, da ni neposrednih dokazov, ki bi Abdeslama povezali z bruseljskimi eksplozijami.
Slovenska policija je okrepljene aktivnosti na področju protiteroristične dejavnosti začela že po terorističnih napadih v Franciji, včeraj pa so policisti dobili dodatna navodila za poostritev ukrepov predvsem na mejnih prehodih in letališčih ter za spremljanje določene populacije v notranjosti države, je povedal prvi mož policije Marjan Fank. Posebno pozornost policisti namenjajo tudi mestom, kjer je zbrano več ljudi, in javnim prireditvam. Fank je dejal, da so v stiku s tujimi varnostnimi organi glede informacij, ki bi se v povezavi s temi napadi nanašale na Slovenijo, toda informacij po njegovih besedah za zdaj ni. O morebitni potrebi po ukrepanju slovenske policije je povedal, da so aktivnosti za ustrezno ukrepanje v takšnem primeru pripravili do maksimuma. Toda, kot pravi, stoodstotne varnosti ni mogoče zagotoviti. Za Slovenijo stopnja ogroženosti za zdaj ostaja enaka, torej nizka. |