Slovenskemu konzulu v ZDA pištolo na glavo

CLEVELAND – Medtem ko je večina njegovih ameriških prijateljev (sodeč po priimkih gre sicer po večini za ljudi slovenskih korenin) ogorčena zaradi ponedeljkovega napada na nekdanjega generalnega konzula Slovenije v Clevelandu v ameriški zvezni državi Ohio Jurčka Žmauca, se najde tudi tak, ki ob zanj srečnem razpletu zgodbe najde kanček smisla za humor. »Tak velki Štajerc pa se pusti da ga dva mejhna črneca zafrkneta,« je na spletu pokomentiral Herman.

Če veste, kdo 
so, pokličite FBI

V ZDA živi po nekaterih podatkih okrog 300.000 Slovencev in potomcev slovenskih priseljencev čez lužo, samo v največjem slovenskem mestu v Ameriki, Clevelandu, naj bi jih bilo okrog 80.000. In komaj se je živelj tega kraja malce odpočil od ene največjih slovenskih prireditev v tem mestu, ki je bila minuli konec tedna, kurentovanje (nasvet Američanom se glasi, naj poskušajo to besedo izgovoriti kot koo-rahn-toh-vahn-yay) ter so se na njej do sitega najedli slovenske sladice, ki se ji reče kraw-feh (krofi), so torej lokalna občila poročala o brutalnem napadu dveh temnopoltih mladeničev na slovenskega konzula.

Kot v vseh medijskih hišah na zemeljski obli, so se kajpak tudi pri clevelandski televizijski postaji ABC radi pohvalili z ekskluzivnimi posnetki. Le njihove kamere naj bi namreč posnele beg nepridipravov v »ugrabljenem« avtomobilu in filmski policijski lov za njim, ki pa v clevelandskem okrožju Euclid ni bil uspešen oziroma so ga policisti prekinili zaradi varnostnih razlogov. O medijskem junaku dneva je za ABC poročal reporter Derick Waller, ki je z Žmaucem tudi spregovoril nekaj besed. »Ko je hotel sesti v avtomobil, sta pristopila dva fanta, izvlekla pištoli in začela odštevati,« je začel Waller, Žmauc pa nadaljeval: »Bilo je ob 11. dopoldne, prišla sta od nikoder.«

Najprej naj bi ga eden od napadalcev udaril, potem pa je izvlekel pištolo ter mu jo pomeril v obraz. Zapretila sta, da bosta streljala. »Rekel je, 'hej, daj ključe', in odšteval: 'tri, dva, ena.' Seveda sem mu dal ključe,« pravi Žmauc in dodaja, da črni nissan verso, s katerim sta se nato mladeniča odpeljala, ni bil njegov, najel ga je nedolgo pred tem dogodkom. Skupaj z avtomobilom sta nepridiprava Žmaucu ukradla tudi denarnico z denarjem in dokumenti ter prenosni računalnik, poročajo ameriški novinarji. In čeprav se bo v Clevelandu še naprej počutil popolnoma varnega, v pogovoru za ABC zaključi Žmauc, bo odslej kljub temu veliko bolj previden, ko bo šel proti avtomobilu, »pa čeprav bo to sredi belega dne«.

V clevelandski podružnici Zveznega preiskovalnega urada (FBI) so prepričani, da se je temnopoltima moškima med begom v nissanu pridružil še en pajdaš in prav oni naj bi nekaj ur pozneje družno oropali banko v okrožju Lyndhurst. Posebna agentka FBI Vicki Anderson v televizijskem prispevku pove, da so od začetka februarja na območju Clevelanda obravnavali že deset bančnih ropov in prav omenjeno trojico mladeničev sumijo, da so akterji večine teh kaznivih dejanj. »Tudi v tem primeru so namreč tako kot v prejšnjih bančnim uslužbencem pokazali listič, na katerem je pisalo, da zahtevajo denar, ter namignili, da imajo orožje.«

Zgolj kot zanimivost: FBI je za ubeglimi roparji razpisal denarno nagrado. Koliko dolarjev ponujajo, ni objavljeno, toda nagrada čaka tistega, ki zavrti telefonsko številko clevelandskega FBI 216-522-1400 ter v slušalko pove, kdo in kje so.

Kopitarju podaril gajbo laškega

Žmauc, ki ga je Cerarjeva vlada 31. julija 2015 razrešila z dolžnosti generalnega konzula Republike Slovenije v Clevelandu, je med v ZDA živečimi Slovenci precej znan. Pozna ga tudi hokejist Anže Kopitar. Ko je leta 2014 proslavljal osvojitev Stanleyjevega pokala, njegovo moštvo Los Angeles Kings je tedaj že drugič v treh letih osvojilo prvenstvo ameriške poklicne hokejske lige NHL, ga je namreč Žmauc obdaril z zabojem laškega piva.

O ponedeljkovi izkušnji se je z nekdanjim konzulom in sedanjim predsednikom Slovensko-ameriške poslovne skupnosti (Saba) pogovarjal tudi Robi Poredoš, dopisnik Slovenske tiskovne agencije iz ZDA. Tudi njemu je Žmauc povedal, da sta mu avtomobil in vse, kar je bilo v njem, ukradla temnopolta mladeniča, ki sta šla mimo njega po prazni ulici v sicer zelo varnem predelu Clevelanda, ko je nameraval obiskati znance. »Ko sta šla mimo mene, sem ju še prijazno pozdravil.«

Nato naj bi si na glavo nadela kapuco in od njega zahtevala ključe avtomobila. Eden ga je mahnil po obrazu, vendar ni dobro zadel, in Žmauc bi zahtevo po predaji ključa verjetno odklonil, če mu ne bi napadalec na glavo prislonil pištole ter začel hladnokrvno odštevati sekunde za predajo ključa ali strel v glavo. Ključe jima je nato kajpak izročil, in čeprav roparjema ni ravno zaželel srečne poti, je bil vesel, da je ostal živ.

Po uvodnem šoku je moral preklicati vozniško dovoljenje in vse plačilne ter druge kartice, ki jih je imel v denarnici, kar je bilo malce težje zaradi nenadnega poslabšanja vida, saj so mu skupaj z avtomobilom in drugimi rečmi izmaknili tudi očala z dioptrijo. »Nimaš kaj. Bil sem na nepravem kraju ob nepravem trenutku in sem prepričan, da se na tem mestu naslednjih 100 let ne bo zgodil podoben zločin,« pravi Jurček Žmauc, ki se je le nasmejal morebitnemu nasvetu clevelandskim policistom.

V ukradenem avtomobilu je bilo namreč kar nekaj predmetov, s katerimi si lahko morda pomagajo pri iskanju roparjev. Skupaj z njima se je namreč odpeljalo tudi nekaj slovenskih knjig, ena od njih je delo nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, ter zgoščenk s slovensko glasbo. Temnopolti mladenič v okolici Clevelanda, ki bi bral Rupla ali poslušal stvaritve Mojmirja Sepeta, pa bi zagotovo takoj postal sumljiva oseba.