Slavico ubil, ker jo je zalotil z ljubimcem

TRST – Danes je minilo leto dni od grozovitega umora 38-letne Srbkinje Slavice Kostić, primer pa je še dolge mesece razburjal javnost tudi zaradi tega, ker se Slovenija in Italija nista mogli dogovoriti, na ozemlju katere države je bila umorjena. Zato je njeno truplo vse do konca lanskega leta ležalo v tržaški hladilnici, potem pa so Italijani za Slavico le izdali posmrtni potni list ter jo predali svojcem, da so jo lahko ti dostojno pokopali. Toliko časa je namreč trajalo, da so preiskovalci tega zločina nesporno ugotovili, da se je umor zgodil v Trstu, krvnik, Slavičin nekdanji mož Dragoslav Kostić, pa je nato mrtvo odpeljal v Slovenijo ter jo odvrgel na eni od kraških deponij.

Zaradi afekta milejša kazen

Ravno okrog obletnice umora so 62-letnika tudi privedli pred tržaškega sodnika za predhodne obravnave Luigija Daninottija, ki ga je po hitrem postopku spoznal za krivega ter ga za 16 let in pol poslal v zapor. Tožilec Matteo Tripani je sicer za Kostića zahteval najvišjo možno, 30-letno zaporno kazen, vendar mu ni uspelo prepričati sodnika, da je šlo za naklepen umor. Tripani se je namreč strinjal z zagovornikom obtoženca Gianfrancom Grisonichem, da je njegov klient dejanje zaradi bolestnega ljubosumja zagrešil v afektu.

Dragoslav je Slavici vzel življenje v noči na 25. april 2016 v njuni hiši v Ulici Roncheto 91 v tržaškem predmestju Škedenj. Truplo je nato odnesel v avtomobil, ga odpeljal čez nekdanji mejni prehod Repentabor v našo državo in ga odvrgel v bližini naselja Kreplje pri Sežani.

Ko se je proti koncu maja spet pripeljal v Italijo, so ga karabinjerji povabili na pogovor in privili, ali kaj ve o tem, kaj se je zgodilo s pogrešano 38-letnico. Zlomil se je in priznal: »Štirikrat ali petkrat sem jo zabodel z nožem, saj sem sumil, da je bila v postelji z drugim moškim.« Čez čas je spremenil izjavo: »V postelji sem jo našel golo, ponorel sem, pograbil sem električni kabel, ji ga zavil okrog vratu...« Tudi izjavo o tem, kje se je zgodil umor, je večkrat spremenil. »Sploh je nisem ubil v Italiji, ampak sem živo odpeljal v Slovenijo in jo umoril tam,« je denimo dejal na enem od zaslišanj.

Prav zaradi te izjave je nastal mednarodni zaplet, katera država naj izda posmrtni list. Šele ko se je torej izkazalo, da je Slavica zares umrla na ozemlju Italije, njeno truplo pa je Kostić le odvrgel v Sloveniji (na Krasu so ga našli 9. junija), so jo 15. decembra le prepeljali v rodno Kučevo in jo pokopali.

Ljubosumje 
kot eksplozija

Srbska občila poročajo, da je Slavičina mati Milada razočarana nad milo sodbo tržaškega sodnika. »Premalo je to za tak zločin. Upam le, da bo višjestopenjsko sodišče po pritožbi tožilca in odvetnika, ki smo ga najeli člani družine, zvišalo kazen. Sicer pa, niti če ga obsodijo na dosmrtno ječo, mi to ne bo vrnilo otroka,« de mati, ki je neomajno prepričana, da nekdanji zet umora hčere ni zagrešil v afektu. »Vse je skrbno načrtoval.«

Dragoslav, ki je bil Slavičin drugi mož, mora plačati po 200.000 evrov odškodnine njenima otrokoma iz prvega zakona, 18-letni Neveni in 22-letnemu Nikoli, s čimer se bojda strinja, saj naj bi jima kot predujem že dal hišo v tržaškem predmestju, v kateri je Slavici vzel življenje. Stavbo naj bi sicer ravno nanjo prepisal že, ko so šle njune poti narazen, vendar jo je pozneje zaradi nesoglasij tožil in le nekaj dni pred zločinom je tržaško sodišče izdalo sodbo, po kateri mora Slavica Dragoslavu zaradi spora glede hiše plačati 7000 evrov odškodnine.

Morilec je v zagovoru na sodišču povedal, da ni imel namena ubijati, v Trst, kjer je Slavica delala kot negovalka starejšega zakonskega para, naj bi se odpravil zato, ker naj bi sumil, da ima drugega moškega. »Hotel sem jo le videti, ko pa sem zagledal silhueto moškega, kako beži skozi okno spalnice, me je premagalo ljubosumje, dobesedno kot eksplozija se je aktiviralo.«