ROCKHAMPTON – Raje sem v domači kletki kakor v zaporu ali celo mrtvašnici, je okrutno realno zaupal sedemnajstletni Wiley, ki ga je mati, da bi mu preprečila dostop do nevarnih mamil, zaprla za rešetke.
To je edina pot do zdravega življenja, je prepričana obupana mati iz Rockhamptona iz avstralskega Queenslanda, ki je vložila poltretji tisočak evrov za jekleno ogrado, v katero je zaprla lastnega otroka. In seveda pritegnila pozornost javnosti ter tudi oblasti, a vztraja, da je to še zadnja možnost za Wileyjevo življenje. Najstnika je namreč zavrnila vsaka ustanova za zdravljenje zasvojenosti s prepovedanimi mamili, saj je že več kot desetkrat poskušal storiti samomor. »Jokal je in vpil ter prosil za pomoč, a ker si je poskušal vzeti življenje, so mu zaprli vrata pred nosom, saj jim je v preveliko breme in tveganje. Ko potrebuje odmerek, je pripravljen narediti vse,« je televizijcem s solzami v očeh pojasnjevala Avstralka, ki ima pri svojem, hm, vzgojnem ukrepu za zdaj le sinovo podporo. »Sem mama in stražnica hkrati, vendar ga moram zaklepati v kletko, saj mu ne morem zaupati. Resda je moj sin jetnik, a tako vsaj imam sina,« je še pristavila. »Kdor še ni doživel odtegnitvenih sindromov zasvojenca, nima pojma, kaj vse sem doživela z lastnim otrokom. Wiley se je sposoben preleviti v povsem drugega človeka, in takrat sem povsem nemočna.«
Sinovo usodo vzela v svoje roke
Wiley se je začel zatekati v omamo po seriji družinskih tragedij. Takrat naj bi najstniške posvetovalnice pogrnile na celi črti, je kritična mama, svojo bolečino je začel utapljati v alkoholu. Pozneje se je tolažil z marihuano, zadnje mesece pa mu do olajšanja pomaga samo kristalni metamfetamin, poročajo avstralski mediji. Obupana mati je za pomoč pri nasilnem sinu prosila tudi policijo, a so jo usmerili na socialne delavce, ti pa so jo napotili k ustanovam za zdravljenje odvisnosti – kjer so najstniku pokazali hrbet. Sinovo usodo je sklenila vzeti v svoje roke, še pred tem pa se je posvetovala z možmi postave, ki pa so jo opozorili, da bi jo lahko prijeli zaradi nezakonitega odvzema prostosti. Za zdaj še niso potrkali na njena vrata, Avstralka pa upa, da bo z medijsko pozornostjo le pridobila potrebno zdravljenje za Wileyja, ki pa se po nekaj tednih za rešetkami počuti že nekoliko bolje, njegovo vedenje je mnogo mirnejše in stabilnejše. »Ampak je še mnogo prezgodaj, da bi ga izpustila. Če ga zagrabi želja po drogi, je sposoben celo moriti, o tem sem prepričana. Nekoč je lastnemu bratu grozil z vilicami, ker mu ni hotel pomagati do odmerka,« se boji mati, ki jo strokovnjaki svarijo, da lahko s tako radikalnim ukrepom zavre zgolj sinovo telesno zasvojenost, do duševnega zdravja pa da je še dolga pot.
