Porota je odločila, da je bila med brutalnim dvojnim umorom prištevna, svoje dejanje je do potankosti načrtovala in zato bo sedela do smrti: nekdanja vojakinja Julie Schenecker iz Tampe na Floridi je leta 2011 s streli ubila trinajstletnega sina Beauja in šestnajstletno hčer Calyx, a še dandanes ni povsem prepričana, zakaj.
Spominja se le, da je bila družina pred tem zanjo mnogo preglasna in ji je bila v napoto, predvsem otroka, ki kar nista hotela utihniti, kot je zapisala v svojem dnevniku kmalu po brutalnem dejanju: »Najprej sem ustrelila Beauja, a sem zgrešila in zadela okno. Potem sem ga zadela v glavo. Drugič sem ga ustrelila v usta, ker je nenehno jezikal. Potem sem se obrnila proti Calyx, tudi premaknila se ni. Najprej sem jo ustrelila v desno sence, nato v usta, ker je tudi ona jezikala. Nesramno jezikala.«
Smrti otrok si je že dolgo želela
Kot je med sojenjem pričal njen skrhani mož Parker Schenecker, je Julie zaradi krvavih prizorov s številnih bojišč menda trpela za depresijo, ki da si jo je lajšala z zdravili, a tudi alkoholom, tako naj bi bilo tudi tragičnega dne. Omama naj bi ji pravzaprav preprečila samomor, tako da svojega načrta ni izpeljala v popolnosti, je pozneje povedala: iz neznanega razloga si je namreč želela, da bi njen mož, ko bi prišel iz službe, doma uzrl mrtvo družino, a je po umorih – zaspala. Parkerja da je že dolgo sovražila, čeprav še sama ni vedela zakaj, želela se mu je maščevati za ves gnev, ki ga je čutila, čeprav danes dobro ve, da ni bil ničesar kriv.
Po floridskih zakonih bi se lahko Juliejina obramba sklicevala na neprištevnost le, če bi umora zagrešila nehote zaradi duševne bolezni, toda obtoženka je takoj priznala, da si je smrti otrok želela že dolgo in da se je od strela do strela povsem dobro zavedala svojih dejanj. Jok in vzkliki so pospremili izrek sodbe in kazni, Parker pa je pozneje medijem povedal, da ga je preplavil občutek olajšanja, čeprav je bolečina zaradi izgube otrok še vedno neizmerna. »Zdaj bom lahko vsaj poskušal živeti naprej,« je še povedal.
