Pred štirimi leti so brutalnega vodjo mormonske ločine Warrena Jeffsa obsodili na 120 let za zapahi zaradi spolnih zlorab mladoletnic, poligamije in incesta. Z roko pravice je bil sicer uradno sprt že od 2006., ko so v javnost začeli curljati podatki o nasilnem ravnanju tiranskega poglavarja, leta 2008 pa je svet onemel ob podobah racije na ranču, imenovanem Hrepenenje po Sionu, v Eldoradu v Teksasu, od koder so oblasti rešile več kot 400 otrok in začele obsežno preiskavo.
Takrat je začela sekta Fundamentalistična cerkev Jezusa Kristusa svetnikov poslednjih, ki se je od osrednje mormonske cerkve ločila že pred več kot stoletjem, toniti, a je vendarle še pri življenju, kažejo zadnji podatki. Približno 6000 najbolj predanih članov, ki živijo predvsem v zveznih državah Utah in Arizona, je še vedno zvestih okrutnemu obsojencu, ki je svojim vernicam pridigal, da morajo biti podrejene moškemu in vseskozi skrajno ponižne, če želijo doseči raj, vernikom pa je nalagal poroko z najmanj tremi ženskami – sam jih je imel kar 79! Od teh večino mladoletnih, ki jih je med srhljivimi poročnimi obredi v svojem templju nasilno spolno zlorabljal, mnoge so mu rodile tudi otroke, 2008. pa je javnost na nepredstavljivo dogajanje, ki je bilo zaznamovano z vsakodnevnimi izprijenimi in nasilnimi obredi, opozorila šestnajstletnica z ranča trpljenja, domnevno sedma žena samooklicanega preroka Jeffsa. In čeprav so nekatere žrtve nedopustnega sistema, v katerem je vodja vladal s trdo roko, po obsodbi nasilneža zadihale v olajšanju in se začele postopoma postavljati na noge, vse kaže, da so številni v zloglasnih krajih Hildale in Colorado City, na meji med Arizono in Utahom, še vedno pod njegovim vplivom. Jeffs naj bi jih namreč še naprej vodil prek pisem, telefonskih klicev in svojih odposlancev, menda tudi enega od svojih bratov Lyala Jeffsa: on je pač bog, ki se svojim vdanim vernikom nikoli ne bo izneveril, povedo tisti, ki zavračajo obsodbo. In če je Jeffs resnično storil očitana dejanja, je za to gotovo imel dober razlog – brez dvoma je sledil le pozivu višje sile.
Verujejo, da je žrtev krivičnega pregona
Obleke prvih priseljencev na ameriških tleh, traktorji kot osnovno prevozno sredstvo in pogledi, uperjeni v tla: vsakdanjik številnih prebivalcev zaznamovanih mest se še vedno ni spremenil, no, nekateri so se le vdali čarom sodobne tehnologije in uporabljajo mobilnike, mnogi pa se prevažajo naokrog v elegantnih terenskih vozilih z zatemnjenimi šipami. A večina mormonskih otrok še vedno ne obiskuje osnovne šole, ki trinajst let po tem, ko jo je Jeffs zaprl, spet deluje, kažejo podatki, in se izobražuje doma. Vlada jim kljub temu želi omogočiti nov začetek, v nekaterih stavbah sporne sekte, ki jih je med burnim procesom zasegla država, odpirajo penzione in izobraževalne ustanove, načrtujejo tudi izgradnjo športnega središča in igrišč, da bi mlade spodbudili k zdravim dejavnostim, domove so izgubili številni člani sporne sekte, ki niso hoteli plačevati simbolične najemnine v sektaških zgradbah. Po večini so si našli zasilne strehe nad glavo pri drugih pripadnikih ločine, novemu sistemu se pač nikakor ne bodo podredili, so pribili, in če bo treba, bodo spali tudi v šotorih ali na ulicah.
Kljub številnim spremembam, s katerimi si zvezne oblasti prizadevajo življenje na meji med Utahom in Arizono speljati v običajne tirnice, mnogi dvomijo, da bo moč Warrena Jeffsa sploh kdaj pojenjala. Zvestih privržencev fundamentalistične cerkve, ki še vedno goreče verujejo, da je Jeffs žrtev krivičnega pregona, je namreč še vedno preprosto preveč, da bi lahko zajezili vpliv na mlajše generacije, ki drugačnih naukov kakor tistih o popolni ponižnosti do svojega vodje sploh ne poznajo.
