Po Venezueli so se v zadnjem mesecu namnožile ulične tolpe tatičev, katerih glavno orožje so – škarje. Nepridipravi, domačini jih imenujejo kar piraje, se sprehajajo po Caracasu, Maracaibu, Valencii in drugih mestih ter prežijo na ljudi z dolgimi in zdravimi lasmi. Ko presodijo, da so v številčni premoči in se jim žrtev ne bo mogla postaviti po robu, človeka obkolijo, trdno zgrabijo v primež, mu spnejo lase v čop in jih odstrižejo. Nato jih namreč prodajo na črnem trgu. Iz njih se izdelujejo lasulje in lasni vložki, ki so priljubljeni modni dodatek, pa ne le v Venezueli, ampak tudi drugje po svetu. Posel cveti, precej lasnih vložkov naj bi končalo v frizerskih salonih v Združenih državah Amerike.
Ženske z dolgimi svilnatimi lasmi si ne upajo več na ulice brez spremstva, ki bi lahko odgnalo piraje, če si jo te vzamejo za tarčo, ali pa poskušajo čim bolj skriti, kakšno bogastvo imajo na glavi – nosijo pokrivala, lase si spnejo v čop ali spletejo v kito. »Kam smo prišli, ne moreš na ulico, ne da bi se tresel, da te bodo napadli in ostrigli,« je zgrožena Vanessa Castillo, 26-letna študentka medicine. Začelo se je baje v Maracaibu, drugem največjem venezuelskem mestu, in to pred dobrim mesecem. Izbruh napadov najbrž ni naključen – tamkajšnji frizerski saloni so za kito ponujali tudi po 1000 ameriških dolarjev ali dobrih 760 evrov. Žrtve so bili torej najprej dolgolasci, sčasoma pa so se tatiči zadovoljili tudi s krajšim izplenom, piraje so širile ozemlje na druga mesta.
Policija je bolj ko ne nemočna, za pregon tatičev las se je zavzel celo predsednik Nicolas Maduro, ki je oznanil vojno napoved »mafijcem, ki ženskam kradejo lase«. Za zdaj nepridipravi možem postave še niso prišli v roke, v strahu pred pirajami pa so se zganili državljani. Ker vsak dolgolasec tvega, da bo žrtev, se je v sodelovanju s frizerji in človekoljubnimi organizacijami utrnila zamisel, da si naglavno okrasje raje prostovoljno ostriže in ga podari. Iz podarjenega bodo dali narediti lasulje za rakave bolnike, zlasti ženske in otroke, ki so izgubili svoje po terapiji.
Vanessa Castillo, čeprav ima rada svoje dolge črne lase, se je odločila za ta korak. »Raje jih dam otrokom z rakom kakor da vsak dan, ko grem od doma, tvegam, da me napadejo piraje in iz mojih las kujejo dobiček.« Frizer Milagros Genao, ki ji je odstrigel lase, se strinja: »Velika razlika je, ali jih prostovoljno podariš za dobri namen ali si žrtev napada ter ostaneš brez njih.« Samo v Caracasu se je za podaritev las odločilo več sto moških in žensk. Kdo ve, morda bodo piraje že zaradi množičnosti darovalcev sčasoma izginile z ulic, saj ne bodo imele več koga ostriči.
