NEW JERSEY, HAVANA – Leto 2013 je zaznamovala še ena prelomnica: na seznamu FBI, kjer so imena najbolj iskanih zločincev, se je znašla prva ženska.
S streli pokopala policista
Joanne Chesimard je na begu že več kot tri desetletja: temnopolta aktivistka se je leta 1973 v New Jerseyju vozila v avtomobilu, ki sta ga policista ustavila zaradi prehitre vožnje in nedelujočega žarometa. Med identifikacijo in pregledom vozniškega dovoljenja je voznik izstopil iz vozila, takrat pa se je začel strelski obračun. Še vedno ni jasno, kdo je ustrelil prvi, nazadnje pa sta mrtva obležala policist in voznik ustavljenega avtomobila, Joanne in sopotnik, ki sta bila ranjena, sta pobegnila, a so ju prijeli že po par kilometrih, drugi policist, ravno tako ranjen, pa je poklical okrepitve. Kot se je pozneje glasila obtožnica, naj bi Chesimardova napadla prva, in sicer s pištolo, ki naj bi jo potegnila iz svoje torbice, med šviganjem krogel pa naj bi se dokopala do pištole policista Wernerja Foersterja in tega pokončala z več streli.
Takrat že razvpita članica Črnih panterjev in nasilnega osvobodilnega gibanja Black Liberation Army, ki naj bi v sedemdesetih letih umorilo več belopoltih policistov v ZDA, se 1977 seveda ni prvič znašla na sodišču: zagovarjala se je že zaradi oboroženih ropov in različnih nasilnih dejanj, tudi umora in poskusa umora ter ugrabitve, a so jo vsakokrat ali spoznali za nedolžno, opustili primer ali razpustili poroto, ameriško pravosodje pa se takrat ni vdalo. Po številnih zapletih in polemikah, ki so spremljali proces, denimo, vsi člani porote so bili belopolti, zato so se mnogi postavili na stran domnevne žrtve rasne diskriminacije, so jo obsodili za umor prve stopnje in še nekaj drugih zločinov ter jo kaznovali z več zaporednimi zapornimi kaznimi, najmanj 25 let pa bi morala sedeti, da bi lahko zaprosila za pogojno.
Teta pokojnega raperja
Joanne pa se s svojo usodo seveda ni bila pripravljena sprijazniti in je po dveh letih pobegnila iz zapora. Več let se je skrivala pri družinah in privržencih, pri katerih je veljala za aktivistko in gorečo borko za pravice temnopoltih, leta 1984 pa se je zatekla na Kubo, kjer ji je režim, nestrpen do ZDA, ponudil azil. Od tam Joanne, ki se je vmes preimenovala v Assato Shakur in je, mimogrede, tudi teta slovitega in že pokojnega raperja Tupaca Shakurja, še naprej širi svoje revolucionarne misli, ameriške oblasti pa so jo nedavno razglasile za izjemno nevarno begunko, ki bi utegnila biti povezana tudi z mednarodnimi terorističnimi organizacijami.
Na Kubi naj bi našlo zatočišče že več deset nekdanjih militantov in sovražnikov ameriške oblasti, karibska država pa ameriških zločincev načeloma ne izroča njihovi domovini, čeprav je zadnja leta pokazala večjo željo po sodelovanju, kljub temu pa je še vedno na seznamu držav podpornic terorizma in bo po oceni ameriškega zunanjega ministrstva tam še dolgo. Izročitev 65-letne Shakurjeve bi morda lahko pomenila premik v prijateljski smeri, a jo Kubanci za zdaj še strogo varujejo. Si bo morda kdo premislil zaradi dveh milijonov dolarjev, kolikor je razpisana nagrada za prvo žensko na zloglasnem seznamu Most Wanted?