V Isli Visti še vedno odmeva petkov pokol, tisoči žalujejo za šestimi smrtnimi žrtvami, ki jim je življenje vzel 22-letni Elliot Rodger. Naj spomnimo, nekdanji študent, ki naj bi bolehal za aspergerjevim sindromom, je ranil še 13 ljudi, nazadnje pa je sodil še sebi.
Niti eden več!
Koliko jih še mora umreti, da ZDA spremenijo svojo orožarsko politiko, se je pred 20.000-glavo množico med nagovorom pred univerzo vprašal Richard Martinez, oče ubitega 20-letnega Christopherja. »Niti eden več!« je zavpil v mikrofon, žalujoči poslušalci, med katerimi je bila večina študentov, pa so se mu pridružili pri vzkliku, ki je po vsej Isli Visti odmeval še ves dan. »Politiki ne ukrepajo in zato je moj Chris umrl. Množične umore smo sprejeli kot normalen del vsakdanjika – a to ni normalno, življenje je lahko tudi drugačno. Politiki, nikar mi ne govorite, da vam je žal, da je moj sin umrl – ni vam žal. Dokler česa ne ukrenete, vam ne more biti žal,« je pribil Martinez in pristavil, da govori tudi v imenu svojcev nekaterih drugih žrtev. »Naši otroci so si želeli živeti v deželi miru, brez strahu. Namesto da govorimo o pravici do nošenja orožja, se raje osredotočimo na pravico do življenja,« je še sklenil skrhani oče, ki je že dan po tragediji začel odločno kampanjo proti zdajšnji orožarski politiki v ZDA.
Srhljivi manifest
Naj spomnimo, tokratni morilec je povsem zakonito kupil tri kose orožja, ki jih je uporabil med svojim morilskim pohodom. Najprej je doma pokončal sostanovalca, 20-letna Chenga Yuana Honga in Weihana Wanga, in znanca, 19-letnega Georgea Chena. Trojico je brutalno pokončal z noži, menda je uporabil tudi sekiro in kladivo, v kampusu pa je potem usodno ustrelil še študentki, 19-letno Veroniko Weiss in 22-letno Katie Cooper, vmes je ranil še več ljudi. Nato se je pognal v beg z avtomobilom, v trgovini z živili ubil Chrisa, ranil še nekaj mimoidočih, tudi policistov, ter podrl dva kolesarja in nekaj pešcev ter si nazadnje sodil s strelom v glavo. Rodger je motive za krvava dejanja jasno razodel v videu, ki ga je posnel dan prej, in v več kot 140 strani dolgem manifestu, ki ga je po elektronski pošti razposlal tik pred pokolom. V srhljivih zapisih in izpovedi je namreč razodel, da se bo z umori maščeval za neznosen gnev, ki da se v njem kopiči že vrsto let, vse od zgodnjega najstništva, ko je med vrstniki postal tarča posmeha. Najbolj ga je jezilo, da mu dekleta nikoli niso namenjala pozornosti, kaj šele poljuba, o priložnosti, da bi s katero izgubil nedolžnost, je lahko le sanjal! Besni devičnik, ki je bil tudi odkrit rasist, ravno tako ni zmogel razumeti, da se dekleta raje družijo s temnopoltimi ali moškimi čistega azijskega rodu kakor z njim, kot je, denimo, zapisal: »Kako to, da ima dekle manj vreden, grd črnec, jaz, ki sem polbel, pa sem samski? Saj sem vendarle izjemno čeden, povrhu pa so bili moji predniki britanski aristokratje, njegovi pa sužnji.«
Vsega kriva dekleta
Rodger je pred masakrom razposlal manifest številnim znancem, tudi enemu od nekdanjih psihiatrov, ki jih je med drugim zaradi depresije obiskoval menda vse od osmega leta, v njem pa je tudi poimensko zvalil krivdo za svoje krvave načrte na tiste, ki so mu po njegovem v življenju storili največjo krivico. Denimo, svetlolaso lepotico, fotomodel Monette Moio, ki jo je spoznal v šoli in ki je vztrajno zavračala njegovo pozornost: »Dekleta so se tako grdo vedla do mene, sploh pa tista zlobna prasica, da sem se jih začel kar bati. Najbolj smešno pa je pri tem, da sem bil vanjo celo zaljubljen. Prvič v življenju sem bil zaljubljen, nisem si pa upal povedati nikomur.«
Obtožil je še eno dekle, poznejšo družinsko prijateljico, ki jo je spoznal kmalu zatem, ko se je z Otoka preselil v Los Angeles, s hčerko britanskega glasbenika pa sta skupaj orala ledino v novi družbi v ZDA. No, ona očitno uspešneje kakor on. »Bil sem povsem srečen, takrat se mi še sanjalo ni, da se mi bo svet obrnil na glavo samo zaradi deklet. Ona je bila moja prijateljica, zdaj pa uteleša vse tisto, kar preziram in sovražim. Skupaj sva se nedolžno igrala, skupaj sva se celo kopala v kadi – to je bila tudi edina priložnost, da sem videl dekle golo. Zelo bi me osrečilo, če bi lahko njo in vse njene razvajene, zoprne in podle prijateljice trpinčil do onemoglosti,« je še pribil Rodger, ki se je rodil v Londonu, potem pa se je z očetom, režiserjem Petrom Rodgerjem, ki sodeluje tudi pri znamenitih Igrah lakote, in materjo Linchin, Malezijko, ter mlajšo sestro Georgio preselil v Kalifornijo. Starši so se tam ločili, oče pa se je znova poročil in v drugem zakonu dobil še enega sina, na katerega je bil Elliot menda neizmerno ljubosumen.