Požar vzel strica Đura

Kar ni uspelo najbolj strupenim hercegovskim kačam, je ognjenim zubljem. V kraju Vođeni v občini Ljubinje na jugu Bosne in Hercegovine se je v požaru zadušil 86-letni domačin Đuro Turanjanin, ki so ga na širšem območju nekdanje skupne države poznali kot kačelovca. Kot poročajo bosanski mediji, je nesrečni možakar umrl v ognju, ki je nenadoma izbruhnil v lopi ob njegovi hiši. Zublje so opazili sosedje in klicali Đura, ker ni bilo odziva, pa so poklicali policijo in gasilce; ti so v zakajeni lopi našli starčkovo truplo, preiskovalci domnevajo, da je zaspal in se zadušil. Zakaj je zagorelo, ni znano.

Nesrečni Đuro, ki so ga že pokopali na lokalnem pravoslavnem pokopališču, je po ženini smrti živel sam, otrok nista imela, sosedje pravijo, da je bil zelo priden človek. Vedno je nekaj delal, popravljal kmetijsko orodje in opremo, brusil sekire, kose, še najbolj znan pa je bil po kačah: te je lovil v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja – v eni sezoni jih je ujel do 600, tudi najbolj strupene s tistega območja – in jih prodajal imunološkemu zavodu v Zagrebu, kjer so izdelovali protistrup.

Stric Đuro, kot so ga klicali, je bil tistikrat velikokrat gost televizijskih oddaj in junak številnih novinarskih zgodb. Čeprav je ujel na tisoče kač, ga nobena nikoli ni ugriznila, pomagal si je s posebnim orodjem. »Nikoli me niti ena ni napadla, da o ugrizu niti ne govorim, čeprav sem jih vrsto let lovil bos ali samo v sandalih brez nogavic. Včasih sem v enem dnevu ulovil tudi več kot 60 najbolj strupenih evropskih kač modrasov. Domov sem jih prinašal v vrečah, nato pa jih hranil v lesenih zabojnikih, dokler jih niso odpeljali. Ne smeš se jih dotikati, saj so nevarne le v silobranu. Pravzaprav takrat tudi morajo biti nevarne, saj se borijo za lastno življenje. Če jih ne napadamo, se nimamo česa bati,« je razlagal pred leti.