Posiljevalec, ki to ni bil, končno dočakal pravico

Zadnja leta je preživel večino časa prikovan na invalidski voziček, kamor ga je posadila bolezen, v domu za onemogle v Dallasu, kjer je vse dni premišljeval, kako mu je krivična obsodba uničila življenje. Toda Michaela Phillipsa, ki se po odsluženi kazni za zločin, ki ga ni zagrešil, nikakor ni zmogel postaviti na noge, saj ga je na vsakem koraku spremljala oznaka posiljevalca, so po zaslugi DNK le spoznali za nedolžnega – in se mu povrhu oddolžili z mastno odškodnino.

Kar 960.000 dolarjev bo prejel za dvanajst let, ki jih je preživel za rešetkami, potem pa še po 80 tisočakov za vsako leto življenja, ki je še pred njim. »Michaelu Phillipsu se opravičujemo za grozljivo napako našega pravosodnega sistema,« so pred dnevi sporočili iz teksaškega državnega tožilstva, kjer so po zaslugi napredne tehnologije odkrili tudi pravega storilca, a mu zaradi zastaranja primera ne morejo več soditi. Phillipsovo življenje se je obrnilo na glavo septembra 1990: takrat je bil star 32 let in delal je kot vzdrževalec v motelu, v katerem pa se je neke noči zgodilo posilstvo. Nekdo je brutalno napadel šestnajstletno gostjo v njeni sobi, žrtev, ki je sicer pojasnila, da je bil napadalec zakrinkan, pa je med ponujenimi fotografijami izbrala podobo najverjetnejšega storilca – Phillipsa. Brez kakršnih koli dokazov je tožilstvo odločno uperilo prst proti temnopoltemu delavcu, ki mu je nenadoma grozila dosmrtna ječa – možnosti, da ga spoznajo za nedolžnega, tako rekoč ni bilo, so ga opozarjali odvetniki in mu goreče priporočali priznanje krivde, ki da mu bo prineslo nižjo kazen. »Kot temnopolti obtoženec, ki naj bi napadel belopolto dekle, sem bil obsojen že vnaprej. Povrhu me je čakala tudi povsem belopolta porota, ki se ne bi nikoli postavila na mojo stran. Ni mi pomagalo niti dejstvo, da sem pri devetnajstih sedel zaradi vloma in ropa, ko sem bil mlad in neumen. Zanima me, koliko mladih temnopoltih moških se je tako vdalo v usodo, ker so vedeli, da v boju preprosto ne morejo zmagati,« se prelomne izkušnje spominja Phillips, ki je nazadnje sprejel ponudbo in se sprijaznil, da bo žrtvoval dvanajst let svojega življenja – da se mu ne bi bilo treba odpovedati kar vsem letom, ki jih je še imel pred seboj.

Leta 2002 je zakorakal na prostost, a svobode, kot pravi, vse do zdaj ni okusil. Oznaka posiljevalca ga je spremljala na vsakem koraku, tako da ga nihče ni hotel sprejeti v službo – ali pa so mu dali nogo, takoj ko so ugotovili, da je v njihovih vrstah obsojenec. Sprva mu je streho nad glavo ponudila starejša sestra, a ga je po nekaj mesecih odslovila, potem ko so se sosedje začeli znašati nad njeno družino, ki da podpira zločinca. Za piko na i mu je začelo pešati zdravje, tako da je po nekaj letih, zaradi hude anemije, obtičal v invalidskem vozičku, življenje pa je moral zaupati ustanovi za onemogle, saj zase ni mogel več skrbeti. »Povsem sem izgubil nadzor nad življenjem, preprosto sem se moral prepustiti toku dogodkov in se sprijazniti z oznako, ki se me je trdno oklepala,« pripoveduje Phillips, ki pa je le dočakal tudi pravico.

Teksaško pravosodje namreč od 2007. z novo tehnologijo DNK preverja primere posilstev, ki so se zgodili prav od leta 1990 naprej: v poštev pridejo tiste okrutne zgodbe, pri katerih so na kraju nasilnega dejanja ali pri žrtvi odkrili biološke sledi, pri katerih je bil osumljenec in obsojenec samo eden in pri katerih so obtožene zaprli zgolj zaradi pričevanj. Phillipsova izkušnja je ustrezala vsem trem kriterijem, izsledki pa so neizpodbitno potrdili, da je najstnico usodne noči posilil njegov sodelavec!

Ta, kot rečeno, za zločin ne bo odgovarjal zaradi zastaranja, je pa obžalovanje za napačno identifikacijo napadalca že izrazila žrtev, ki še danes ni prebolela dogodka izpred četrt stoletja: še vedno živi sama v hiši, ki jo straži kar sedem psov! Phillips ne vali krivde nanjo, še več, žal mu je, ker je doživela tako brutalno izkušnjo, ki je tako njemu kot njej uničila življenje. »Ne obstaja beseda, s katero bi lahko opisal svoja zdajšnja občutja,« je pojasnil 57-letnik, ki si bo v prihodnje prizadeval za pravičnejšo sodno obravnavo temnopoltih Američanov – med primeri, ki se sklenejo s krivično obsodbo, je največ posilstev, ki naj bi jih zagrešil temnopolti moški belopolti ženski! Sodobne analize in tehnologije pa kažejo, da je medrasnih spolnih napadov (ko je posiljevalec temnopolti, žrtev pa belopolta) v resnici najmanj – manj kot deset odstotkov.

Če mu že ne morejo povrniti ukradenih let, pa bodo vsaj finančno poskrbeli, da bo njegova prihodnost kar se da mirna in varna: zvezna država Teksas se je Phillipsu oddolžila s skoraj milijonsko enkratno odškodnino, bogatimi letnimi izplačili do konca življenja, zdravstvenim zavarovanjem in plačano izobrazbo: 57-letnik si bo končno privoščil ustrezno zdravstveno oskrbo in novi dom z negovalko ter gospodinjo, je naznanil, veseli in obenem boji pa se obiska zobozdravnika, ki bo po njegovem imel kar veliko dela. Nazadnje se bo še nagradil s Fordovim tovornjačkom, s katerim namerava, takoj ko se znova postavi na noge, prepotovati ZDA. »Morda bom pa poletel tudi na Kitajsko in se sprehodil po zidu,« je zaupal Phillips, ki lahko končno uresničuje svoje sanje, za katere pa je po njegovem zaslužen predvsem bog. »Morda je bilo sprva videti, kakor da mi ne stoji ob strani, a vem, da je bi ves čas ob meni!«