Po nedolžnem zaprtega je na prostosti infarkt

NEW YORK – Bog včasih tudi pozabi na kakšno svojo ovčko, bi rekli. Tokrat je že drugič pozabil na 58-letnega Newyorčana Davida Ranto, ki so ga po 23 letih krive obtožbe umora izpustili iz zapora. Kljub trpljenju, ki ga je doživljal v minulih dveh desetletjih, se je v trenutku oprostilne sodbe na sodišču prešerno smejal in se veselil preostanka življenja z najbližjimi. A svoboda ni dolgo trajala, po dveh dneh je Davida Ranto zadela srčna kap in pristal je v bolnišnici.

Morilec zaradi statistike

Potem ko ga je sodnica po 23 letih zapora minuli četrtek razglasila za nedolžnega, je ob izhodu na prostost izjavil, da ga je pravzaprav strah svobode. »Svet zunaj je zdaj zame morda prevelik,« je menda zamrmral novinarjem.

Zgodba o obsojenem Rantu, ki naj bi leta 1990 umoril ortodoksnega rabina Chaskela Werzbergerja v Brooklynu, močno odmeva v javnosti New Yorka. Ranta je namreč vseskozi vztrajal, da je nedolžen, da ni ubil Werzbergerja. Porota ga je takrat kljub pomanjkanju dokazov in kljub izjavam prič, da se Ranta ni dotaknil rabina, spoznala za krivega. Po poročanju očividcev s sojenja pred 23 leti je porota je verjela policijskemu detektivu Louisu Scarcelliju, ki je krivdo za medijsko odmevni umor naprtil Ranti, čeprav so bili dokazi po današnjih standardih zares šibki.

Že takrat se je šušljalo, da je Scarcelli pod političnim pritiskom in da mora zaradi statistike rešenih kriminalnih zgodb primer hitro končati.

Rantovi odvetniki, ki so dosegli ponovno sojenje in Rantovo oprostitev, so namignili, da je detektiv dokaze za obsodbo ponaredil. Zgodilo se je tako, da je neznanec leta 1990 poskusil oropati kurirja židovske zlatarne v Brooklynu. Kot je znano, se mu je kurir kljub grožnji s pištolo uprl in pobegnil. Ropar je v zmedi potem ustrelil rabina, ki je pred zlatarno obležal v mlaki krvi. Detektiv Scarcelli je nato, po besedah poznavalcev, očitno nedolžnega Ranto aretiral in obtožil zgolj na podlagi kurirjevega opisa, ki pa je pozneje na sojenju skupaj s tremi pričami zatrjeval, da Ranta nikakor ni tisti, ki ga je napadel in ustrelil rabina. Toda problem je bila peta priča, obsojeni posiljevalec, ki si je s prilizovanjem poroti poskušal izprositi milejšo kazen za svoje zločine. Uspelo je, porotniki in sodnik so verjeli posiljevalcu, zaradi česar se je poznavalcem prav obrnilo v želodcu, a nič ni pomagalo, Ranta je moral v zapor.

Milijonska odškodnina, če preživi

Po 23 letih je prišla na dan še ena nizkotna podrobnost. Takrat je namreč pričal tudi 13-letni domnevni očividec Menachem Lieberman, ki pa naj bi mu detektiv naročil, naj v procesu prepoznavanja osumljenih pokaže na možakarja, ki ima najdaljši nos. Med stoječimi pred zidom opazovanja je imel najdaljšega prav Ranta.

Primer Ranta je razburil javnost že leta 1996, ko je dekle resničnega morilca Theresa Astin povedala, da je rabina v resnici ubil njen pokojni fant, ki je sicer padel pod streli v nekem obračunu s policijo. A spet ji niso verjeli, morilca pa tako in tako niso več mogli zaslišati. In Ranta je ostal v zaporu. Očitno zaradi ponarejenih, prisiljenih dokazov, a tudi zaradi politično socialnega momenta. Policija in tožilstvo sta očitno morala najti krivca, saj je bil umorjen spoštovani in miroljubni rabin Chaskel Werzberger, ki je preživel Auschwitz.

Vodstvo zvezne države New York pa se že zaveda, da jih bo Ranta zaradi mučenja verjetno tožil za milijonsko odškodnino. Če bo seveda preživel.