NASHPORT – Helen in Kenneth sta se zaljubila, ko je bilo njej 18, njemu pa 19 let. Spoznala ju je menda prijateljica, ki je bila Kennethovo nekdanje dekle. Vzplamtela je ljubezen na prvi pogled in par je bil odtistihmal neločljiv. Hodila sta dobra tri leta, preden sta se odločila, da se vzameta, a ne kakor koli. Ker so starši obeh, zlasti Helenini, nasprotovali poroki, sta pobegnila.
Odpravila sta se ne enodnevni izlet v Kentucky, kjer je Kenneth obiskal svojega nekdanjega košarkarskega trenerja. Ko sta prispela k matičarju, je imel Kenneth v žepu natanko pet dolarjev, od tega je dva odštel za pristojbino, da ju je matičar sploh poročil. To je bilo daljnega 20. februarja 1944. Ko sta se ubežnika vrnila v domači Nashport v ameriški zvezni državi Ohio, si staršem nista upala povedati, da sta se poročila. Še nekaj tednov sta živela ločeno, dokler se Kenneth Felumlee ni opogumil in staršem priznal svojega zakonskega stanu.
Zakonca sta se preselila pod isto streho in zasnovala družino – kmalu se je rodil prvi izmed njunih osmih otrok. Skrb za številno potomstvo je bila vse prej kot mačji kašelj. Kenneth je odprl svojo avtomobilsko delavnico, povrhu se je še zaposlil, najprej na bližnji železniški postaji kakor mehanik za popravilo lokomotiv, pozneje kot poštni uslužbenec v Nashportu. Kot da še ne bi imel dela čez glavo, je konec tedna poučeval otroke verouk v bližnji metodistični cerkvi.
Otroci se ga bolj malo spominjajo, po njihovih besedah je prišel domov iz ene službe, šel za kako uro ali dve spat, nato pa se spet odpravil delat v drugo službo. Doma je Helen imela polne roke dela z otroki. »Od jutra do večera je prala, čistila, kuhala in sploh skrbela za nas, in vendar je našla še čas za to, da je pomagala ljudem v stiski, ki so živeli v bližini,« se spominja sin Cody. Tudi ona je poučevala v nedeljski šoli metodistične cerkve.
Bila sta neločljiva
Po letu 1983, ko se je Kenneth upokojil, otroci pa so drug za drugim zapustili domače gnezdo, sta si zakonca vzela čas zase. Z avtobusom sta obredla skoraj cele Združene države, potovala sta menda po 50 zveznih državah. Avtobus sta izbrala, ker, tako pravi sin Jim, »oče ni maral leteti, ker v letalu človek ne more uživati v potovanju in ogledovanju krajev, mimo katerih ga vodi pot«.
Bila sta neločljiva, se pridušajo otroci, njuna ljubezen se je v zadnjih štirih desetletjih samo krepila. »Še ko sta zajtrkovala, sta se ljubeče držala za roke,« pravi sin Jim. Kenneth je Helen držal za roko tudi, ko je, stara 92 let, v soboto izdihnila. Ko se je to zgodilo, je oče nagovoril zbrane otroke in jim preprosto dejal: »Mama je umrla.« Kmalu zatem se je tudi sam začel počutiti prav slabo, kakor da zanj življenje brez družice ni bilo več mogoče. Dvanajst ur zatem je tudi on umrl v bližnji bolnišnici.
