BANJALUKA – Da pred roko pravice praktično nikoli niso varen in ne moreš imeti mirnega spanca, se je te dni prepričal bojeviti Srb Zoran Srdić iz Jagodine, mesta v bližini avtoceste Beograd–Niš. Po skoraj 20 letih, ko sta državni tožilstvi na obeh bregovih reke Drine, iz Srbije in Republike Srbske iskala osumljenca za poskus umora 54-letnega Antona Josipovića, slavnega banjaluškega boksarja, ki je za SFRJ osvojil zlato olimpijsko medaljo v Los Angelesu leta 1984.
Po poročanju srbskih in bosanskih elektronskih medijev je namreč sedaj odkrit osumljenec, in sicer naj bi šlo za Zorana Srdića iz Jagodine. Kaj kmalu naj bi mu tudi že sodili, saj je okrožno državno tožilstvo v Banjaluki zadevo odstopilo višjemu državnemu tožilstvu v Jagodini. Po besedah tiskovnega predstavnika višjega državnega tožilstva v Jagodini Nenada Necića je preiskava v teku in bi odkrivanje kakršnih koli dejstev lahko zadevi samo škodovalo. »Osumljenec je sicer državljan Srbije in se zadržuje na območju, ki je v pristojnosti višjega sodišča v Jagodini, po meddržavni pogodbi med Srbijo in BiH pa našim državljanom ni možno soditi zunaj Srbije, torej ga ni mogoče izročiti kateri koli drugi državi,« je dejal Necić.
Kot nam je povedala tiskovna predstavnica tožilstva v Banjaluki Maja Đaković Vidović, so kazenski postopek zoper Srdića odstopili pravosodnim organom Srbije, ker ima državljanstvo te države. Da se je zadeva že premaknila z mrtve točke potrjuje tudi dejstvo, da je Banjaluko že obiskal tožilec iz Jagodine, ki je sodeloval pri zaslišanju številnih prič, ki so bile neposredne priče napada na Josipovića. »Po zaprosilu pravosodnih organov iz Srbije je tožilec OJT Banjaluka, v navzočnosti tožilca iz Jagodine, zaslišal večje število prič,« je dodala Maja Đaković Vidović.
Zadet v bližino srca
Poskus umora se je sicer zgodil 4. novembra 1997 v kavabaru Mustang v Banjaluki. Banjalučan Josipović je takrat živel v tujini in prvič po zadnji vojni v BiH prišel v rojstno mesto, kjer si je ogledal memorialni boksarski turnir v spomin na prijatelja Radovana Bisića, s čimer se je želel pokloniti njegovemu spominu. Kot je za beograjske Večernje novosti povedal Josipović, se je po turnirju v družbi starih prijateljev zatekel v omenjeni bar. Tam mu je brez kakršnega koli povoda pristopil golobradi mladenič in vanj izstrelil dva naboja iz pištole kalibra 9 mm. »Sedel sem v družbi starih prijateljev, kjer smo se pogovarjali, šalili, smejali ... V nekem trenutku sem videl nervoznega fanta v družbi še enega fanta in dveh deklet. Spomnim se, da je večkrat odšel iz lokala in se vrnil. Nazadnje je s pištolo v roki pristopil do mene z besedami: 'Majku ti ustašku, šta ćeš ti ovdje' (Mater ti ustaško, kaj počneš tukaj) in je že streljal. Prvi naboj me je zadel v roko, drugi v prsni koš, v bližini srca,« se spominja Josipović, ki so ga nemudoma prepeljali na UKC RS v Banjaluki. Zaradi hudih poškodb je okreval dve leti, od tega je bil pol leta. Prijatelji, s katerimi je bil tedaj, so vedeli, kdo je napadalec, vendar je ta še v noči zločina pobegnil v Srbijo, kjer doslej ni bil odkrit in prijet.
»Prijatelji so mi takrat povedali, da je bil napadalec pripadnik takratne državne varnosti Republike Srbske, ki je že v vojni sodeloval pri številnih ropanjih in ubijanjih. Prepričan sem, da so ga posamezniki iz državne službe nagovorili, naj me poskuša ubiti. Žal nisem bil edina žrtev,« pravi Josipović in dodaja, da je bil v zadnjih 20 letih pred različnimi preiskovalnimi organi več desetkrat in da je že izgubil upanje, da bo kdo odgovarjal za zločin. »Vesel sem, da se je končno nekaj premaknilo in verjamem, da bo napadalec dobil zasluženo kazen. Dobro je, da so zadevo odstopili Republiki Srbiji, ki je resnejša država od BiH.«
