GREENVILLE – Ob pogledu na srhljive fotografije bi marsikdo sprva pomislil na žrtve holokavsta: povsem shiranega, kakor da bi ga rešili iz koncentracijskega taborišča, je sedemletnika neznanskih muk končno odrešil klic zaskrbljene sosede.
Njegovi materi in starim staršem bodo sodili zaradi poskusa umora in številnih drugih kaznivih dejanj, kako lahko nekdo tako ravna z lastnim otrokom, se je med zaslišanjem spraševal sodnik, ki je še odredil, da bodo obtoženci do začetka sojenja v priporu, in jim določil varščino po 100.000 dolarjev. Kot je pokazala preiskava, so brutalni skrbniki dečku namenjali ravno toliko hrane, grižljaje, da so ga ohranjali pri življenju – čeprav bi se tudi to najverjetneje končalo čez kakšen mesec, če se ne bi zgodil ključen preobrat, ocenjujejo zdravniki. Otrok, ki je ob odkritju tehtal komaj 13 kilogramov, si je ob redkih trenutkih, ko ga je mati spustila na teraso za hišo v Greenvillu v Južni Karolini v ZDA, želodček polnil kar z žuželkami, vzrok, zakaj je deček, javnosti znan le kot A. R., sploh živel v takšnih nečloveških razmerah, še ni jasno.
V skrbi socialnih delavcev uživa redne obroke
Odvetniška ekipa, ki bo poroto morala prepričati o nedolžnosti 28-letne Mary Rader, njene matere Deane Beighley in njenega partnerja Dennisa Beighleyja, zatrjuje, češ da je trojica zgledno skrbela za vse štiri Maryjine otroke, le da je A. R. imel od prvih let težave z rastjo, povrhu da je hrano po številnih obrokih načrtno izbruhal. Edina napaka matere in preostalih dveh obtožencev je ta, da niso poiskali ustrezne zdravniške pomoči in da so z malomarnostjo ogrozili otrokovo zdravje, poudarja obramba, da so načrtno stradali in trpinčili dečka, po njihovem ni nobenih dokazov.
Tožilstvo opozarja, da so otroka iz še neznanega razloga preprosto izločili iz družine, ga izolirali od preostalih treh otrok in mu odrekali hrano, kar da bodo potrdile priče, za grozljivim načrtom pa naj bi stala babica, ki vnuka preprosto ni marala in je k zlorabi silila tudi druge. Kot je povedala soseda, ki je pred meseci poklicala policijo, potem ko je na vrtu Raderjevi opazila »opotekajočega se okostnjaka«, ni A. R. do usodnega videla še nikoli prej, preostali trije otroci, dve deklici in deček, pa da so bili med pogosto igro na vrtu pred hišo videti zdravi in zadovoljni. Toda podoba sedemletnika je bila naravnost srhljiva, kakor z drugega konca sveta ali pa drugega časa, zdravniki so bili tudi presenečeni, da je sploh še lahko samostojno stal na nogah: njegova koža pa je bila marsikje razpokana, saj so jo kosti že pošteno poškodovale!
Da je zavračal hrano, je gola laž, še opozarja tožilstvo: deček, ki jih zdaj šteje osem, v skrbi socialnih delavcev uživa redne obroke, nikoli ne bruha, in je že pridobil okroglih deset kilogramov. Ni znano, koliko časa je bil žrtev grozljive zlorabe in kakšno je njegovo duševno zdravje, niti ni jasno, ali je sploh kdaj obiskoval šolo ali se socializiral ter izobraževal. Do nadaljnjega bo v skrbi zdravnikov in socialnih delavcev, država pa je pošastnim skrbnikom odvzela tudi preostale tri otroke, za katere bodo poiskali nove rejnike oziroma posvojitelje.
