Po podatkih Europola obstaja na Balkanu niz terorističnih kampov, v katerih pripadniki Islamske države (Isis) vadijo in novačijo nove borce. Kljub temu da je bila do zdaj Hrvaška znana zgolj kot tranzitna država za teroriste, iz Europola prihajajo vse močnejši namigi, da celotno balkansko območje lahko štejemo za rizično, poroča hrvaški Večernji list.
Sodelovanje brez zadržkov
Na Balkanu obstaja niz manjših terorističnih kampov. V njih borci Isisa vadijo svoje veščine in pripravljenost ter odločenost prišlekov, da se pridružijo teroristom. Po nekaterih podatkih v BiH obstaja 35 kampov. Na Kosovu naj bi borci vadili v praznih centrih osvobodilne vojske Kosova. O riziku islamizacije do zdaj posvetnih Albancev na Kosovu, v Makedoniji in Albaniji in o stabilnosti Hrvaške je nedavno govoril pomemben vir iz predsedniške palače v Zagrebu, ki je tudi povedal, da bi en sam incident na Hrvaškem lahko zamajal hrvaški turizem, ki predstavlja okoli 20 odstotkov hrvaškega BDP.
Poleg BiH je Hrvaška na vzhodu zelo blizu srbskim ekstremistom – pripadnikom vahabitskih organizacij, ki so prisotni na območju Sandžaka, Beograda, Novega Sada in Subotice. Čeprav njihovo število ni veliko, je za teroristični napad dovolj le nekaj ljudi. Kot je znano, je okoli 15 ekstremistov, ki so se urili v BiH, v ZDA ubilo več kot tisoč ljudi, opozarja srbska varnostnoobveščevalna agencija.
Tudi v Sloveniji naj bi tajne službe odkrile kampe za novačenje novih borcev. Zbirali naj bi se v športnem objektu Korant na obrobju Ljubljane. Slovenski salafisti naj bi poslali več borcev v Sirijo in Irak. Ker je schengensko območje z odprtimi mejami idealno za nemoteno gibanje teroristov znotraj Evropske unije, naj bi se v Sloveniji zbirali tudi ekstremisti iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga.
Posebna zgodba je orožje, ki ga uporabljajo teroristi v Evropi. Veliko naj bi ga izviralo prav iz balkanske vojne in srbske tovarne Zastava. Med varnostnimi službami se je zato uveljavil pojem, da vse, kar je povezano z Balkanom, »diši« po teroristih. Čeprav obveščevalne službe nerade delijo pridobljene podatke med seboj, hrvaška policija navaja, da odlično sodeluje z več tujimi policijami in agencijami, tudi Interpolom in Europolom. »Gre za preresne zadeve, da bi jih skrivali samo zase in ne bi pomagali drugim državam,« pravi Mladen Pemper, vodja protiteroristične službe pri hrvaški policiji.
Policijski posel
Čeprav se danes veliko omenja računalniški (cyber) terorizem, je treba najti optimalno kombinacijo podatkov, pridobljenih na spletu, obveščevalcev, zaupnikov in policistov na terenu. Zanašanje zgolj na podatke, pridobljene prek interneta, je lahko zelo zavajajoče, meni tudi odvetnik Ben Wizner, ki zastopa najbolj znanega žvižgača Edwarda Snowdna. Opozarja še, da se je tudi ameriški FBI specializiral za postavljanje algoritmov za iskanje krivcev po podatkih, pridobljenih prek interneta, namesto podatkov operativcev, ki še vedno iz prve roke pridobivajo informacije, navaja Večernji list.
