Nevarno balkonanje

PALMA DE MALLORCA – Večinoma so mladi, pretežno Britanci na počitnicah, po navadi pijani in včasih zadeti s kakšnimi drugimi substancami – ko se odločijo, da bodo skočili v bazen z balkona svojega hotela ali apartmaja. Toda vsem se skok ne posreči in končajo v bolnišnici ali pa celo v mrtvašnici.

Tako imenovano balkonanje (če lahko tako prevedemo angleški izraz balconing) je na španskih Balearskih otokih postalo tako razširjeno, da so se zdravniki bolnišnice Son Espases v Palmi de Mallorci odločili znanstveno in statistično proučiti zadevo. »To je le vrh ledene gore širokega fenomena, ki ga je povzročil poceni turizem z mladimi gosti, ki pridejo k nam zaradi sonca, plaže in popivanja,« pravi Juan José Segura, kirurg in vodja raziskave, ki se je ukvarjala z »endemičnim fenomenom«, kakor so ga poimenovali zdravniki. »Vsi ti mladi turisti so izpostavljeni velikim tveganjem, kot so poškodbe, prometne nesreče, pretepi v barih. In vse je povezano s čezmernim uživanjem alkohola.«

Alkohol in mamila

Raziskava, ki je zajela podatke v obdobju 2010–2015, obsega le paciente, ki so jih zdravstveno oskrbeli, ne pa tudi smrtnih žrtev. V tem obdobju so v bolnišnici Son Espases pomagali 46 ljudem, med katerimi je bilo več kot šest desetin britanskih državljanov, sledili so jim Nemci in Španci. Vsi razen ene poškodovanke so bili moški, v povprečju stari 24 let. Povprečna višina, s katere so padli ali skočili, je bila osem metrov, skoraj vedno pa so to storili pod vplivom alkohola, v štirih desetinah primerov so bila prisotna tudi mamila. Skupni zdravstveni stroški balkonanja so znesli kar poldrugi milijon evrov, poudarja Xavier Gonzalez, vodja kirurškega oddelka v bolnišnici, saj so številni pacienti morali ostati v intenzivni negi, nekateri so celo ostali hromi. Uradno ni znano, koliko ljudi je umrlo zaradi balkonanja, a španski mediji so v zadnjih petih letih našteli že več kot ducat smrtnih primerov.

»Pričakovali smo, da se bo pri ljudeh, ki skačejo z balkonov, pokazala kakšna duševna motnja ali pa alkoholizem,« dodaja dr. Segura. »Toda ne, pokazalo se je, da gre za povsem običajne ljudi, ki so med zabavanjem naredili nekaj res neumnega.«

Razširjen fenomen

Balkonanje se dogaja tudi na španski Costi Bravi, najbolj pa je razširjeno prav na Balearskih otokih, med katere spadata priljubljena Magaluf in Ibiza in ki vsako leto privabijo na milijone turistov. O fenomenu poročajo tudi v Bolgariji. Da bi zajezile neumno in nevarno početje mladih turistov, so oblasti na Balearskih otokih sprejele že nekaj ukrepov, od deljenja letakov, ki svarijo pred nevarnostmi tovrstnega početja, do denarnih kazni za osebe, ki jih zalotijo pri balkonanju. Hotelirji pa skupinam mladih turistov ne dajejo več sob v višjih nadstropjih, ampak v pritličju.

Tudi v Britaniji, od koder prihaja največ t. i. balkonarjev, se trudijo ozavestiti mlade turiste. Že leta 2012 je britansko zunanje ministrstvo natisnilo letake z naslovom Alkohol in balkoni ne gredo skupaj, pri čemer so uporabili zgodbo Jaka Evansa iz Liverpoola. Mladenič je leta 2011 pijan padel s sedmega nadstropja apartmaja na Magalufu. »Na poti sem zadel prav vsak balkon, spuščali so se kot stopnice. Pristal sem na ležalniku, ki mi je verjetno rešil življenje. Imel sem počeno lobanjo, polomljene zobe, ki so mi predrli zgornjo ustnico, ter zlomljeno zapestje in vse prste desne roke. Nesreča mi je spremenila življenje. Odtlej imam nenehne težave s hrbtom in desnim zapestjem,« je na letaku zapisal Jake.